“Ali bi vi kupili nepremičnino, s katero bi dobili poplačano investicijo v 65 letih? Nekaj podobnega se je pretekli teden zgodilo v piranskem občinskem svetu in komot lahko rečem, da spada odločitev v rubriko saj ni res pa je. Kako sem prišel do tega izračuna? Preprosto – kupnino sem delil z najemnino, ki jo plačuje trenutni najemnik. Ok boste rekli. Ni to čisto tako enostavno. Ekonomija ni tako preprosta. Gre za širši interes. Bo to že občina prevzela preko ŠIMC-a in bomo že poskrbeli, da bo vse laufalo… Ja, res je, ni enostavno in jaz res marsikaj ne razumem oz. predvsem očitno tudi ne vem. Stvar je bistveno bolj zakomplicirana. V morju interesov, skritih dogovorov, podlih iger, ne držanih obljub, sprenevedanj in morda tudi kakšne podkupnine je vse možno. Znesek 4.6 mio € je znesek, ki je pač »mačji kašelj« za naš proračun in zakaj se ne bi potrudili…..
To, da prodajalec, zatrjuje, da ima kupca (ga ne razkrije), pokaže le dopis izbrane odvetniške družbe, ki naj bi ga obvestila, da obstaja baje hrvaško podjetje (zaradi poslovne skrivnosti ne smejo povedati imena), ki je pripravljeno kupiti nepremičnino, zraven pa taisti prodajalec pride na sejo občinskega sveta ter nas svetnike prepričuje kako je to dobro, da občina kupi in kako trdi pogajalci smo bili, res ne razumem. Še več – ne razumem niti, da ta isti prodajalec celo popusti in v dobrobit skupnosti v ceno zapakira, še dodatne dostopne poti ter črpalko za vodo, ki jo hrvaški kupec – ne boste verjeli ni zahteval oz. ni potreboval.
Super boste rekli. Ne ni super. Tu pa počasi začenjam razumeti zadevo predvsem pa dejstva. Zakaj?
- zato ker je občina Piran kupila izključno teniška igrišča in ne parcele okoli njih (npr. parcela z mini golf igriščem, parcela kjer naj bi želeli nekateri postaviti SPAR, itd.)
- zato ker je glavna dovozna pot v deljenem lastništvu z lastnikom Taverne in ker bo takoj po prevzemu teniških igrišč potrebno zagotoviti 48 parkirnih mest za najemnike lokalov pod teniškim štadionom (in nam oz. občini jih ostane vsega skupaj 10),
- zato ker teniški štadion in celotna infrastruktura dobesedno razpadata in bo potrebno vložiti vsaj še slab mio €, da bomo dobili center kot si ga želimo,
- zato ker podoben center na Bonifiki (13 igrišč) s podobnim načinom upravljanja prinaša blizu 90.000 € letne izgube za MOK, ki si to očitno lahko privošči,
- zato, ker obstaja nešteto sporočil in dopisov strokovnih služb občine Piran ter zunanjih pravnih svetovalcev, ki opozarjajo na škodljivost ter tveganost sklenitve tega posla,
- zato ker na tem istem stadionu stoji črna gradnja in nenazadnje zato, ker kupujemo nepremičnino, za znesek, ki je za več kot 100% oz., ki za 2.5 mio € presega neodvisno cenitev, katero je ravno tako občina naročila še nekaj mesecev nazaj.
Ne želim mešati hrušk in jabolk a vendar je jasno kakšna bo investicijska sposobnost občine Piran, če gremo v nakup. Vemo tudi katere so odprte prioritete (vrtec, stanovanja, pokopališče, garažne hiše, kanalizacija itd.). In kaj se mi odločimo? Odločimo se, da bomo kupili teniška igrišča, dodatno zadolžili občino ter spravili investicijske možnosti bodočih proračunov na točko 0 za naslednjih X let. Ja bo treba kaj pokazati a ne, da smo naredili v tem mandatu. Bodo vsaj vsi tenisači volili za nas. Aja vedno pozabim. Bomo prodali še zemljišče Vojkovega doma in zgradbo v Fornačah…pa bo že nekako za sproti, da bo naslednji župan lahko »preživel«.
Še eno dejstvo. Prostorski načrt za to območje je kristalno jasen. Tu ne bo nikoli hotelov, parkirišč. Tu ne bo nikoli apartmajev ali trgovin. Tu bodo izključno in samo športno-rekreacijske dejavnosti. In vse vzvode oz. vse odločitve o tem so in bodo v pristojnosti izključno občine Piran in nobenega drugega. In kaj nas je strah? Bodoči kupec, ki naj bi kupil teniški center ga bo iz inata zaprl, »reketiral« občino…še prej pa naj bi plačal kupnino ter tako imelo zavezane roke v kolikor se občina pač ne odloči za nakup. Šoldi buta via a neJ.
Dejmo se že 1x upreti temu modelu. Alternativa je kaj. Da teniška igrišča obdržijo Terme čatež ter jih enostavno zaprejo? Te iste terme, ki so v primežu bank že več let, ki imajo okoli 38 mio € dolga ter so na robu preživetja – ja banke bodo vesele takšnega obnašanja res. So oz. bodo pa vesele, ko jim bodo povedali, da bo občina Piran pozitivno pripomogla k odplačilu tega dolga skozi nakup teniških igrišč.
Nas je strah česa drugega? Ja strah nas je, da se ne bo zgodilo tako kot se je z hoteli Metropol ali s pivnico v centru Portoroža? To je nekako tako kot, če imaš avtomobilsko nesrečo in zaradi tega se ne boš nikoli več usedel v avto in vozil. Namesto, da bi pokazali zobe – se uprli špekulacijam, se uprli kapitalu, sistemu, katerega ujetniki smo že več kot 30 let ter udarili po mizi in proaktivno vodili politike te občine damo glavo dol in vsakemu, ki ima pet minut časa in želi prodati nepremičnino na stežaj odpremo vrata oz. denarnico.
Je to edina alternativa? Ne ni. Poskrbeti je potrebno, da se bo v Portorožu še naprej igralo tenis. Ja je potrebno. Tudi za to je občina. Vendar ne preko tako dragega nakupa. Ampak na način, da se preveri vse možnosti, ki obstajajo (postavitev lastnega teniškega centra z 10 igrišči mislite da nas stane 4.6 mio). Kje boste rekli? Pa saj imamo predvidene površine za razvoj te dejavnosti na drugi lokaciji v Luciji. Smo razmislili, da bi morda prevzeli v upravljanje od SAVE tenis center na Bernardinu? Ne, ne razmišljamo v te smeri. Mi bomo teniška igrišča kupili, ŠIMC po prevzel upravljanje, ustvarjali pa bomo dolgoročno izgubo. In kdo jo bo kril? Občani in občanke skozi proračun. Tako kot se to dogaja potihoma v Kopru. Kjer morda o upravljanju športno-rekreacijskih površin vedo vseeno malo več kot mi v Piranu ampak resnici na ljubo tudi proračun je tam bistveno večji.
Ma kaj nam ni jasno? Mi nismo tu, da se gremo podjetništva MI SMO Tu DA USTVARJAMO POGOJE ZANJ. Skozi vizijo razvoja, skozi strategije (prometno, turistično, prostorsko) in predvsem skozi iskanje konsenza ter širše dobrobiti ne pa preko nabiranja političnih točk 4 mesece pred lokalnimi volitvami.
Vedno so in vedno bodo nepremičninski interesi v občini Piran izjemno veliki. Posledično tudi pritiski, lobiranja in vse kar spada zraven. Kako se to lahko začne končno reševati? Tako, da dobimo ljudi, ki bodo v občinskem svetu sedeli ne zaradi lastnih interesov ampak zaradi interesov širše skupnosti ter župana, ki bo vse napore vložil v to, da se končno sprejme temeljni akt OPN, na osnovi katerega se bodo sprejemali posamezni odloki, ki bodo vsem nam olajšali življenje ter prispevali k razvoju kraja.
Resnično upam, da se bo končna odločitev na naslednji seji, ob potrditvi kupoprodajne pogodbe spremenila in se bo denar namenil drugim bistveno bolj prioritetnim projektom ter pomembnejšim za širšo skupnost v občini Piran.”
