Deset let piranske veslaške skupine: trenutki, ko celo ženske obmolknejo

Za nastanek ženske skupine Voga Veneta Piran Pirano, ki je letos praznovala deseto obletnico delovanja, je bila “kriva” ljubezen do morja. Tako vsaj pravi Amalia Petronio, pobudnica in ustanoviteljica piranskih veslačic. Poleg ljubezni do velike slane skrivnostne modrine je Amalia v sebi nosila, lahko bi rekli, veslaško seme, saj so vesla vihteli vsi v njeni družini.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Zgodilo naj bi se kot hec, pa o nastanku te posebne skupine pravi arhitekt Ugo Pizzarello, ki je »nekoč davno« prišel v Piran, da bi obiskovalcem predavanja predstavil beneške barke in staro beneško tradicijo veslanja stoje. Ob koncu je do njega stopila gospa Amalija in ga presenetila z vprašanjem, če bi lahko tudi ženske tako veslale

Vse ostalo je zgodovina. Zgodovina skupine pogumnih žensk, ki je letos upihnila že 10 svečk. In čisto vsi, ki so spremljali njihovo pot, zagotavljajo, da so članice Voge venete naravnost čudežne, saj so v teh desetih letih podirale tako osebne kot skupinske mejnike in svojega znanja nikoli niso nehale nadgrajevati.

voga veneta piran ženske
Jutranje veslanje v Strunjan (Foto: arhiv VVPP, 2023)

8 žensk je 8. marca obiskalo regato v Benetkah

Bilo je 8. marca pred natanko desetimi leti, ko je 8 žensk prisostvovalo regati v Benetkah, kjer so se lahko tudi v živo seznanile z veslanjem stoje. Takrat je skupino vodila že omenjena, edinstvena gospa Amalia, ki pa je vajeti in z njimi vodenje skupine nekje na polovici poti prepustila Milki Sinkovič. Nova vodja zagotavlja, da se s to predajo ni spremenilo prav ničesar. Razen tega, da Amalia ne vesla več z njimi.

Milka se je veslačicam pridružila tri mesece po regati v Benetkah, saj je raje počakala, da so dobile še barko. Ne, ni bil to razlog, je pa res, da sta v tem času prijazna gospoda Ugo Pizzarello in Luigi Divari pri še enem prijaznem gospodu, ki sliši na ime Giorgio Suppiej, izposlovala pravo, tradicionalno, leseno barko topo.

»Gospod nam je barko posodil za čas oživljanja tradicije veslanja stoje,« je pojasnila Milka.

Ker jo imajo že celih 10 let, jim izposojevalni čas pridno podaljšuje. A barka ni edina stalnica v skupini, saj se po Milkinih besedah tudi sama zasedba ni kaj dosti spreminjala. Čudežna osmerica tako strumno in pokončno vihti vesla, in to čeprav so pred desetimi leti začele čisto na začetku. Brez predhodnega veslaškega znanja.

Voga veneta Piran
V piranskem mandraču (Foto: Sebastian Žetko, 2024)

Kako obdržati vesla v forkolah?

»Ni bilo tako preprosto,« je priznala Milka.

»Kako obdržati ravnotežje na barki, kako držati vesla, ki so na posebnih vilicah, ki se imenujejo forkole … Veslo je, seveda, padalo ven … Kar nekaj časa je trajalo, da smo osvojile tehniko. Na začetku smo zelo »cikcakale« po morju, ampak z vajo nam je šlo vedno bolje,« je z nasmehom na obrazu pripovedovala o veslaških začetkih.

Prve zaveslaje so naredile na škveru na Seči, kjer so imele tudi privez. Veslale so po tamkajšnjem Jernejevem kanalu, a po Milkinih besedah kar hitro preveslale na odprto morje. Na barki so lahko tri, celo z dvema veslačicama gre, a najbolje je, če so štiri.

Voga veneta Piran
Dovršenost forkole. (Foto Romana Kačič, 2019)

»Tista, ki je na krmi, nadomešča motor, prva daje ritem, druga ravno tako vesla, tretja pa poleg tega, da vesla v enakem ritmu, pomaga zadnji pri usmerjanju,« je pojasnila, kako so razporejene vloge na barki, za katere pa ne poprimejo vse. Vlogo motorja tako prevzameta dve, največ tri članice, ostale pa se izmenjujejo.

Skupina danes šteje 12 članic, barka pa je privezana v piranskem mandraču in po zagotovilih vodje se trudijo, da bi na morje odrinile čim bolj pogosto. Veslajo tudi pozimi, edini pogoj je, da je morje mirno. Ker je večina žensk zaposlenih – upokojenki imata še manj časa, je v smehu dejala Milka -, se morajo, seveda, usklajevati, a jim to menda gre zelo hitro od rok. Priporočljivo je, da se jim uspe uskladiti vsaj enkrat na teden, je dodala.

Voga veneta Piran
Pozdrav z dvigom vesel “Alzaremi!” in s slovensko zastavo v Canal Grande v Benetkah. (Foto arhiv VVPP, 2017)

Z barko po kanalu Grande pod mostom Rialto

V desetih letih so doživele marsikaj. Spominov je veliko, sploh tistih edinstvenih in čarobnih. Dvakrat so se udeležile izključno ženske tekmovalne regate na Murterju v Betini, kjer so si priveslale enkrat tretje in drugič drugo mesto, leta 2022 so bile na Hvaru na festivalu morja in mornarjev, redno pa se udeležujejo regat v Benetkah. In ravno tam je Milka doživela enega najbolj nepozabnih trenutkov desetletja.

»Veslanje na revijalni regati (Regata storica) po kanalu Grande pod mostom Rialto. Kot pogosta obiskovalka Benetk sem vedno občudovala tamkajšnje barke in potem sem se sama znašla v eni,« je izpostavila enega od najlepših spominov.

Voga veneta Piran
V piranskem mandraču (Foto: Sebastian Žetko, 2024)

In kako se ženske z zelo različnimi osebnostmi in značaji razumejo? Na odprtem morju prepiri niso ravno dobrodošli … Po Milkinih zagotovilih je tam prav posebna energija, ki deluje terapevtsko. In medtem ko med veslanjem klepetajo, se zgodi celo, da utihnejo.

»Da, to so tako čudoviti trenutki, da celo ženske obmolknemo,« je v smehu dejala.

Veslačice si želijo pomladiti ekipo, zato vabijo vse nadebudne ženske, ki se ne bojijo izzivov, da se jim pridružijo. Na Dnevih evropske kulturne dediščine so že trikrat pripravile t. i. Dan odprtih vesel, ko se jim je lahko vsakdo pridružil in se preizkusil v veslanju, in upajo, da se bodo kmalu lahko pohvalile z veslaškim podmladkom.

Voga Veneta Piran so:

Amalia Petronio, Andreja Frelih, Branka Žerjal, Duška Žitko, Gabrijela Dolinšek, Milka Sinkovič, Miriam Monica, Nadia Zigante, Romana Kačič, Sara Mušič Žetko, Silva Červar, Urša Černič