Kot pojasnjuje Bagar, padavine po gozdovih niso bile povsod enakomerno razporejene. Ponekod so padli tudi močni nalivi, ki za rast gob niso nujno ugodni. Pri tem je treba upoštevati tudi razmere, ki so jih gozdovi doživljali pred padavinami. Dolgotrajna suša in previsoke temperature lahko močno vplivajo na rast gob. Pomanjkanje vode in vročina sta ustavila rast dreves, zaradi česar se je lahko izsušilo tudi podgobje.
Samo dež še ni dovolj
Na vprašanje, koliko časa po dežju običajno traja, da začnejo rasti, Bagar odgovarja, da je rast gob odvisna od več dejavnikov, zato enotnega pravila ni. Poleg padavin oziroma ustrezne vlage v tleh je za rast potrebna tudi primerna zračna vlaga. Pomembna je temperatura, vplivajo pa tudi vremenske razmere. ”Če piha burja, ki prinaša suh zrak, gobam to ne ustreza ali če je temperatura nad 20 stopinj.”
Na gobarsko bero vpliva več dejavnikov
Zato po obilnejšem dežju ni mogoče preprosto sklepati, da bo v gozdovih takoj več gob. Pomembno je, koliko padavin je padlo, kako enakomerno so bile razporejene, kakšna je vlažnost zraka in tal ter kakšne temperature sledijo. Na rast vplivajo tudi predhodne vremenske razmere. Če je gozd dalj časa izpostavljen suši in visokim temperaturam, lahko nekaj deževnih dni še ne pomeni, da se bo rast gob takoj obnovila.
Gobarje zato tudi po dežju čaka nekaj potrpežljivosti. Šele kombinacija ustrezne vlage, temperature in drugih vremenskih pogojev lahko ustvari razmere, v katerih se bo rast gob ponovno okrepila.
Ali bo letošnja jesen v slovenskih gozdovih bogata z jurčki, tako ni odvisno zgolj od tega, koliko dežja je padlo v zadnjih dneh, temveč predvsem od tega, kako se bodo vremenske razmere razvijale v prihodnjih tednih, poudarjajo na Gobarsko-mikološkem društvu Slovenske Istre.
