Digitalni stres je prisoten med nami in pogosto se niti ne zavedamo, kako zelo vpliva na naš vsakdanjik, obremenjuje naše telo in um. Delo za računalnikom (v pisarni ali doma), neprestano spremljanje dogajanja po telefonu, igranje igric, pregledovanje spletnih strani, vse to nas zavedno ali nezavedno bremeni.
Naš vsakdanjik je prepleten z digitalnimi mediji, tudi če bi se jim želeli izogniti, nas večina opravlja takšno delo, da smo na neki način podvrženi delu za računalnikom, s telefonom ipd. S COVID-19 in delom od doma smo bili (ne)zavedno podvrženi temu tudi doma (verjamem, da je večina doma presedela za zasloni še več, kot bi sicer). Oblik digitalnega stresa in zasvojenosti je cela vrsta (od socialnih medijev, igric, FOMO – fear of missing out – strah pred tem, da bi kaj zamudili,…) in velika verjetnost je, da smo katero že izkusili.
Odziv našega telesa na stres je vedno enak. Naše telo s povečanjem krvnega tlaka in pospeševanjem srčnega utripa daje na voljo več energije, pospešuje se presnova maščob in sladkorja ter pozornost usmerja na stresorje (sprožilce stresa). Hkrati zaradi varčevanja z energijo zavrejo tudi drugi procesi, kot sta prebava in imunski sistem. Nedavne raziskave kažejo, da so stresni odzivi lahko različne glede na spol, življenjska obdobja in čustva, ki se v glavnem sprožijo. Omenjeni akutni stresni sprožilci in posledično odziv lahko preidejo v kronično stresno stanje, ki se kaže v simptomih, kot so splošna izčrpanost, oslabelost kardiovaskularnega sistema in senzoričnih organov, prebavne težave in napetost. Psihološke posledice so lahko od težav s spanjem, težav s koncentracijo in razdražljivostjo do depresije in različnih anksioznih motenj.
V projektu Poklicnega centra Obala – »Usposabljanje posameznikov za pridobivanje kompetenc pri premagovanje digitalnega stresa v obliki spletne aplikacije (TRIGS)« so pripravili aplikacijo, spletno stran in vrsto delavnic, namenjenih zmanjševanju stresa. Nekaj nasvetov vam predstavljamo tukaj, za več pa obiščite spletno stran https://digistress.eu . Načinov, kako se spopadamo s stresom, je mnogo, odvisno kakšen tip človeka smo in kaj nam ustreza. Med ustvarjalnimi rešitvami, kako se spopadati s stresom, so npr. Strategija milnih mehurčkov (neumnosti nas osvobajajo in prebudijo otroka v nas – imejte s seboj milne mehurčke ali drugo »igračo«, ki vas sprosti) in vprašanje: Kaj bi storila Lady Gaga (ena najbolj kontroverznih osebnosti naše dobe, ki spreminja trende in pomika meje, je lahko vaš vzor pri reševanju stresa). Med vajami za povečanje pozornost lahko najdete tudi vajo Gumb za premor (ustavite se – počivajte, pa četudi samo za minuto – usmerite fokus drugam, pustite telesu, da se umiri).
Več vaj kot naredimo, več tehnik kot poznamo, laže nam bo najti najustreznejšo obliko zmanjševanja stresa in odklopiti »medije« ter z njimi povezan stres. Najboljša možna terapija pa je še vedno sprehod v naravi (seveda brez mobilnika ali druge tehnologije).
V prihodnjih mesecih je in bo na voljo vrsta brezplačnih delavnic, ki jih organizira PCO za zmanjševanje stresa – za nasvete, ideje in svetovanja se lahko obrnete tudi nanje info@pco.si.
Oglasno sporočilo.
