Po prihodu v Slovenijo je Divna nekaj let delala kot inštrumentarka v operacijski dvorani. Ker ni bila zadovoljna s sistemom v zdravstvu, se je odločila za spremembo. Zdaj se ukvarja z uvozom in prodajo opreme za računalnike in mobilne telefone ter vodi verigo trgovin Vse za telefone.
»Moje delo je že leta zelo stresno, tega pa nisem znala obvladovati, zato sta posledice utrpela moj želodec in zdravje. Težave z želodcem sem imela že skoraj desetletje. Začelo se je z groznimi bolečinami v trebuhu, ki so se pojavile na dva meseca. Enkrat sem celo pristala na urgenci, kjer so mi dali infuzijo. Potem so bolečine popustile. Kasneje so bolečine postale pogostejše, spremljali so jih driska, bruhanje in močne bolečine v trebuhu. Infuzija ni več pomagala, zato mi je zdravnik predpisal zdravila in diagnosticiral akutni gastritis. Ker testi niso pokazali prisotnosti bakterij, je bil glavni vzrok stres,« pripoveduje. Predpisali so ji trimesečno terapijo, nato je naredila dvomesečni premor.
»Ta premor je bil zame pekel, bolečine so bile tako močne, da me je mož nosil na urgenco. Imela sem občutek, da nekdo reže moje telo. Bila sem lačna, a karkoli sem pojedla, me je v želodcu obtežilo kot kamenje. Trudila sem se prilagoditi prehrano, vendar mi je vse škodilo, celo skodelica čaja in piškoti. Dogajalo se je, da sem preživela stresno obdobje, rešila problem, a ko sem šla na dopust, sem imela tako hude bolečine v želodcu, da sem dopust preživela pri zdravniku in v postelji,« se spominja.
Šef ji je pokazal pot do odrešitve neznosnih bolečin
Ko je bila Divna oktobra 2023 na obisku pri starših v Srbiji, se je zbudila z občutkom mrzlice, kot da jo je nečesa zelo strah. Bolela jo je glava, dobila je drisko in začela bruhati, vse skupaj pa je zaokrožila še bolečina v trebuhu. Pogosto je čutila, kot da jo nekaj tišči pod levim rebrom, vendar temu ni posvečala pozornosti. Ker je rodila hčerko, ki je ob rojstvu tehtala 4,8 kilograma, je mislila, da se ji je morda med nosečnostjo ukrivilo rebro.
»Bolečina v trebuhu je bila tako močna, da imam meglen spomin na obisk pri zdravniku ali pogovor z njim. Takrat so mi poleg akutnega gastritisa diagnosticirali še 7 mm velik polip na jetrih. Zdravnik je rekel, da je majhen in da ga moramo spremljati. Dodal je še, da bom s spremembo življenjskega sloga rešila težave z želodcem in jetri, vsake tri mesece sem hodila na preglede. Do lanskega avgusta je polip zrasel do 10 mm, zato so za november načrtovali operacijo. Sprijaznila sem se z operacijo in nisem iskala druge rešitve,« pove. Njen šef Robert Zavec že leta hodi na post k Marjanu Videnšku. Čeprav ji je veliko govoril o postu in je pri njem videla izjemne rezultate, svežino, moč in voljo do življenja po postu, o tem ni razmišljala.
»Ko sem avgusta lani prišla od zdravnika, sem šefu povedala za operacijo. Ker bi morala biti odsotna, sva morala rešiti veliko stvari. Poslušal me je, nato pa mi dejal, da se slišiva kasneje. Po desetih minutah sem od njega dobila sporočilo: 05. 10. 2024 greva na Krk na 10-dnevni post. Nisem bila navdušena, a sem privolila. Nisem imela česa izgubiti, saj sem bila že na koncu z zdravjem. Lahko sem le pridobila in pridobila sem ogromno,« razlaga in dodaja, da je pred postom obiskala svojega gastroenterologa in opravila krvne preiskave. V petek sta odšla na Krk, vendar se je že dogovorila, da jo v ponedeljek pridejo iskat, saj je bila prepričana, da ne bo zdržala.
Ne bi se mogla bolj zmotiti. Od prvega dne je bilo vzdušje čudovito, ljudje, ki sprejemajo drug drugega, izmenjujejo izkušnje in svetujejo. Po desetih dneh je imela občutek, kot da je s svojo družino. Tekoča hrana jo je povsem nasitila in zadovoljila. Dnevi so bili polni vsebine, imela je čas zase, razkošje, da se naspi in dan preživi v naravi. Bolečine v trebuhu in občutek teže so izzveneli. »Imela pa sem toliko energije, da bi lahko peš prehodila svet! Občutek, da sem premagala sebe in zdržala, kar se mi je zdelo, da ne bom zmogla, me je vzpodbudil, da sem nadaljevala s postom tudi po vrnitvi domov. Cele štiri tedne, osemindvajset dni sem se še postila ob tekočini doma. Po postu sem šla na pregled. Moj gastroenterolog je bil presenečen – želodec se je obnovil, razjede so izginile, polip na jetrih pa je izginil. Zdravnik je bil navdušen, jaz pa sem namesto na operacijo šla na pohod v hribe,« pove in za konec doda, da je post tudi zdaj del njenega življenja. Uvedla je dan v tednu, ko ne je in pazi na svojo prehrano. Odkar se je začela postiti, ni poskusila kave, mleka in gaziranih pijač. Spremenila je svojo prehrano, življenjski slog, nekatere obveznosti je opustila, začela je hoditi pravočasno spat in odstranila iz svojega življenja ljudi, ki so ji povzročali stres.
»Preprosto, paziti sem začela, kaj jem in kaj je mene. Prej sem se deset let ukvarjala z odbojko, v karateju pa sem dosegla moder pas. Rekreativno sem tekla in se želela udeležiti triatlona ironman, vendar sem zaradi težav z želodcem to opustila. Zdaj, ko sem spet zdrava, načrtujem, da bom prihodnje leto začela s pripravami in uresničila svoje sanje.«
