Njegovo delo je usmerjeno v posameznika, družino in skupnost ter temelji na dolgotrajni in neprekinjeni skrbi. Ob tem spodbuja zdrav način življenja, obravnava akutne in kronične bolezni ter bolnika vedno vidi tudi v širšem psihološkem in socialnem okviru. Prav zato ima družinski zdravnik široko in ključno vlogo – je vratar zdravstvenega sistema in vodnik bolnika po njem. V Sloveniji ima družinska medicina osrednje mesto v zdravstvenem sistemu, je njegova hrbtenica. V državi je 1422 aktivnih specialistov družinske medicine, med njimi kar 295 specializantov. V zadnjih desetih letih se je njihovo število povečalo za okrog 200. Ob tem je še 68 specialistov zaposlenih zunaj zdravstvenega sistema, 213 pa jih je že upokojenih. Skratka – precejšnje število potencialno razpoložljivega kadra. Zdravstvena oskrba na primarni ravni se izvaja v 15 različnih zdravstvenih dejavnostih. Konec leta 2024 je zdravstveno oskrbo izvajalo 1055 timov družinske medicine, vključno s timi za preventivne preglede kategoriziranih športnikov ter timi v socialno-varstvenih zavodih.
Dovolj podatkov, dovolj številk! Matematični del mojih možganov že preračunava in se čudi ocenam o pomanjkanju specialistov. Številke danes niso moj namen. Vsak pa lahko hitro sklene, da jih določeno – in ne majhno – število ne dela v polnem obsegu v ambulantah in v neposrednem stiku z državljani. Zaposleni so v upravi, javnem zdravju, izobraževanju, raziskovanju, urgentni medicini ali drugih dejavnostih. Morda tudi to ni zanemarljiv vzrok dejanskega pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni. Zagotoviti bi morali, da zdravniki ostanejo v ambulantah družinske medicine. Pravilno uvedeni ukrepi za hitrejše zaposlovanje zdravnikov iz tujine, popularizacija specializacije, štipendije in višji osebni dohodki bodo rezultate prinašali postopoma – predvsem v prihodnjem desetletju. Ne smemo namreč spregledati visoke povprečne starosti aktivnih specialistov in projekcij prihajajočega vala upokojevanja. Krepitev primarne ravni je zato izziv za dolgoročno vzdržnost našega zdravstvenega sistema.
Močnejši timi z diplomiranimi medicinskimi sestrami, boljši pogoji dela, več možnosti strokovnega izobraževanja ter ukrepi za spopadanje z naraščajočo odgovornostjo so le nekatere od obljub, ki jih poslušamo v zadnjih tednih. Saj veste – po volitvah vse bolje bo. Resnično iskreno želim, da bi se večina teh obljub uresničila. Doslej so namreč številne obljube, na primer o administrativnih razbremenitvah, pogosto pripeljale prav do nasprotnega – do novih obrazcev in novih obremenitev. Ob tem še umetna inteligenca zardeva od sramu. Zato kličem k povezovanju in zdravemu razumu. Odločevalci, povabite vse, ki delujejo na primarni ravni, za skupno mizo. Prisluhnite jim in uresničite njihove predloge, če izpolnijo eno samo zahtevo: vsak državljan in vsaka državljanka mora imeti svojega izbranega osebnega zdravnika. Verjemite mi: vložek je zanemarljiv! Dostop do osebnega zdravnika je temelj uspešnega, učinkovitega in kakovostnega zdravstvenega sistema. Ko družinska medicina deluje, se večina zdravstvenih težav lahko razreši že na primarni ravni – pravočasno, celostno in bližje ljudem.
