Odpravim se na splet po podatke. Po definiciji pomeni revščina pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje primerljiv standard življenja s sorojaki. Zaradi merljivosti in vpliva finančnih dimenzij merjenja, naj bi bil reven tisti, čigar dohodek ne dosega praga, ki ga določi Vlada države, ne glede na povprečno stanje v državi. To je relativna revščina, ki se meri na ravni družine kot osnovne družbene enote, izravnano glede na število družinskih članov. Absolutna revščina pa se nanaša na nezmožnost zadostitve osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, pitna voda, obleka in zatočišče. Za revščino je odgovoren kompleksen splet družbenih in individualnih dejavnikov. Žal še ni izdelane enotne teorije revščine. Večina pa zavrača ekonomistični model svobodne volje, po katerem je le posameznik odgovoren za svojo usodo in s tem edini vzrok za lastno revščino.
Ogroženost zaradi revščine se meri s stopnjo tveganja revščine, ki je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom revščine. V preteklem letu je prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 903 evre. Po podatkih statističnega urada za lansko leto je bilo tveganju revščine izpostavljenih skoraj 13 odstotkov ljudi. Mediana je z vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN izvedla študijo v širši regiji. Po tej raziskavi se v Sloveniji 12 odstotkov ljudi težko preživlja, kar dve tretjini naših prebivalcev pa zmanjšuje stroške. Po tej poti je že stopilo 42 odstotkov sodelujočih, dodatnih 24 odstotkov pa to načrtuje v prihodnjem obdobju. Še več posameznikov, ki zategujejo pas, je v generacijah X in Y, kjer se je delež zvišal na tri četrtine.
Lahko nas pomirjajo podatki iz tujine. Na Hrvaškem se težko preživlja 23 odstotkov, v Srbiji 34 odstotkov, na evropskem nivoju 28 odstotkov, na svetu pa je takšnih že 37 odstotkov ljudi. Skratka, lahko se odločamo o polpolnem ali polpraznem kozarcu: gre nam bolje od ostalih, boljši smo od povprečja, a še vedno vsak osmi pri nas živi ogroženo. Razmislite in se odločite sami.
Naj bo december vesel in radosten, poln dobrote in zdravja. Naj pomeni začetek stalne skrbi za ranljive in pomoči potrebne, ne le tistih z denarnimi težavami.
