Alarmantno rdeče zaključne bilance slovenskih bolnišnic, dodatno plačilo 30 milijonov obema kliničnima centroma, želje po stomilijonskih naložbah za obnovo naše največje bolnišnice, skoraj vsak drugi zdravnik in zobozdravnik je že podpisnik opozorilnega pisma poslancem o posledicah sprejema zakona o zdravstveni dejavnosti, padec nujne medicinske službe v Tolminu.
Verjetno v očeh posameznega pacienta ali državljana omenjena problematika ni pomembna, morda spregledana. Do obrata pri slehernem pa pride v trenutku, ko se mu zalomi zdravje in si seveda želi rešitve v najkrajšem možnem času in z najboljšim možnim optimalnim izidom zdravljenja, najvišja točka posameznikovih prioritet glede zdravja. Družbena skrb za zdravje vseh nas zahteva, da se je potrebno navedenih uvodnih problemov lotiti v zaupanja vrednih krogih strokovnjakov širokih profilov. Z uporabo vsaj zdrave pameti, ki mora odriniti preprost populizem izven javnih prostorov in razprav.
Kot zdravnik in matematik sem naravnan na reševanje problemov, ki se morajo ob predpostavki dobrega poznavanja sistema, začeti z analizo problema. V medicini z jemanjem anamneze, pripovedi in težav bolnika. Tu je izjemno pomembno ločiti med simptomi in znaki. Razreševanje bolnikovih simptomov preko ugotovljenih znakov med pregledom mora usmeriti diagnostiko na uspešno zdravljenje. Zakaj je to tako težko prenesti v reševanje problemov skupnosti, sistema? Zakaj ugajanje premaga razum?
Obrnimo se k problemu samostojnih podjetnikov. Njihov razcvet v vseh dejavnostih je bil vzpodbujen z izjemno ugodno davčno obremenitvijo, skoraj razbremenitvijo. Večina samostojnih podjetnikov si je status uredila s soglasjem državnih inštitucij. Morda je bilo to res najbolj izraženo na področju zdravstva, a pri veliki večini z uradno podeljenimi dovoljenji regulatornih organov. Sedaj pa retrogradna reperkusija! V kolikor se je pristopilo k retrogradnemu iskanju krivcev, bi bilo potrebno proučiti celotno verigo, vse korake in ne samo končnega samostojnega podjetnika. Revolt je pričakovan, odklonilno pozicijo kaznovanih in potencialno kaznovanih pa vsaj razumeti. Prav zato obstaja dvom ali celo strah pred napovedano moramo strogo ločitvijo oziroma razmejitvijo znotraj zdravstva. Žal ne gre za regulacijo!
Analiza zdravstvenih sistemov v svetu s poudarkom na članicah EU, pripravljena v strokovnih krogih državnega zbora, je napovedna. V EU so se članice odločile za regulacijo delovanja na zasebnem trgu, ne za prepoved. Pomembno vodilo sta bili izkušnji Portugalske in Češke, kjer sta vladi uvedeno popolno prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev v zasebnem sektorju kmalu umaknili. Tako bo Slovenija postala edina članica EU, kjer bo prepovedano delo vsem redno zaposlenim v javnem zdravstvenem sistemu na zasebnem trgu. Posledic si nihče ne upa ali noče napovedati. Zagotovo pa velja, da jih bodo občutili pacienti, v kolikor bo do njih prišlo! Nesposobnost uvedbe ustreznega nadzora ne more biti izgovor za uvedbo prepovedi.
