Bolje, da ga ne meri, saj ji je potovanje po naši prostrani deželi s helikopterji postalo všeč. Odtis pa težko izbrisljiv. Upam, da se tega vsaj ne poslužuje v mraku, ko je nevarnost letenja, tudi za ekipo, izjemno visoka. Vemo, kako se konča s tistimi, ki visoko letajo. Predlagam, da se na eno od prihodnjih potovanj po Sloveniji poda s prvaki parlamentarnih strank. Za dober kombi jih bo in morda jim med vožnjo v kolonah le uspe preboj. Napadi in pisanja ne bodo pomagali, predlog za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic sta predsedničini nalogi! Tako kot bi morala biti naloga ministrstva za zdravje in ministrstva za notranje zadeve nakup helikopterjev, saj se bodo uporabljali v zdravstvu. Morda bi bilo potem lažje prisluhniti zahtevam in desetletnim pričakovanjem urgentnih zdravstvenih delavcev o ustreznih delovnih pogojih, v tem primeru helikopterjih. Ne pozabimo, prav urgentnim zdravstvenim timom gre globok poklon in zahvala za vse intervencije, s katerimi so rešili številna življenja, številna iztrgali brezizhodnemu izidu, pogosto s tveganjem za lastno življenje. Naj se jim politika zahvali s posluhom in pritrditvijo njihovim predlogom, ne pa z vztrajnim izmikanjem v standarde in celo prepričevanjem, kako in od kod se kritično bolnemu zagotovi dihalno pot. Še dobro, da imamo KPK, ki bo morda pomagal strezniti politične zablode. Morda bodo odločevalci le pripravljeni prevzeti odgovornost, dvomim pa v njihovo složnost v veselje in radost skupnosti.
Morda tako, kot to naredijo naši košarkarji, vodeni s trenutno najboljšim košarkarjem na svetu. Luka ima oči spredaj in zadaj, sedaj še izklesano telo za igro preko celega igrišča. Ob neustavljivem napadu sedaj še klena obramba, ki mu ob predanih in uigranih soigralcih omogoča dosegati nepredstavljivo. No, dokler ne igrajo proti šestim ali celo osmim. Kar trije sodniki so morali Nemcem pomagati do zmage. Na srečo sodnikov je bila gradnja dvorane v Rigi solidna, saj bi se sicer globoko pogreznili v tla od sramu. Ko bi jih le lahko posedli pred ekran in jim počasi zavrteli vse nedosojene prekrške nad našimi košarkarji in še počasneje zadnji dve minuti, ko so postavili svetovni rekord v številu osebnih napak eni ekipi, naši, v omejenem času zadnjih dveh minut. Sramota! Naše vodstvo pa v molk, menda analiza sledi. Ko jo bodo opravljali, naj poskušajo preigrati izhod tekme z daljšo klopjo, morda Zoran Dragič ali vsaj en Žiga D. Z osmimi igralci, no devetimi, je težko preigrati tako naporen turnir. Selektor naj prevzame odgovornost, skrivanje za strokovnim štabom ni častno. Hvala igralcem za nepozabne užitke, bralcem pa opravičilo, a kot strasten ljubitelj košarke sem to moral zapisati.
Naj sklenem s čestitko ob prazniku Primorske in željo, da bomo sposobni zahtevati od države, ki nas mora končno podpreti, da bomo sanje dosanjali v stvarnost za gospodarsko, izobraževalno, kulturno, socialno in zdravstveno svobodo in ustvarjalnost za dolgoživost in samozadostnost.
Prihaja jesen, bodite zdravi!
