V sklopu različnih ukrepov za izboljšanje varnostne strategije je bila danes pod organizacijskim okriljem Policijske postaje Koper, Hotelov Bernardin in Fakultete za turistične študije izvedena okrogla miza z naslovom Varno poletje. Srečanje je bilo namenjeno turističnim in gostinskim delavcem, javnim ustanovam, različnim organizacijam, predstavnikom krajevnih in lokalnih skupnosti in seveda domačinom, ki se vsako leto znova soočajo z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami življenja v turističnem kraju.
Ključno vodilo konference je predstavljalo sodelovanje različnih subjektov pri preprečevanju kaznivih dejanj, med katerimi prednjačijo predvsem manj in bolj drzne tatvine, med katerimi je veliko priložnostnih.
Konferenco je obiskalo okoli 100 turističnih in gostinskih delavcev, predstavnikov javnih ustanov, različnih organizacij in lokalnih skupnosti, ki se vsako leto znova soočajo z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami življenja v turističnem kraju. Namen posveta in okrogle mize je bil udeležence in širšo javnost seznaniti z dejavniki, ki vplivajo na varnost v turizmu, z vplivom varnega počutja in poiskati možne rešitve, kako obiskovalce nevpadljivo preventivno opozarjati na samozaščitno ravnanje. Cilj posveta je bil tudi poiskati različne možnosti povezovanja in sodelovanja vseh deležnikov, ki skrbijo za varnost in zadovoljstvo turistov v poletni turistični sezoni.
Vsi udeleženci konference so pri tem izpostavili v ospredje preventivo, pri kateri je treba turiste in nasploh prebivalce, predvsem pa turistične delavce informirati, kako pomembno je, da nimajo pri sebi večjih količin denarja, da ne nosijo na plažo večjih dragocenosti in da recimo ne puščajo na vidnejših delih parkiranega avtomobila denarnic, računalnikov in temu podobnih predmetov. Po tej plati bo šla preventiva, ki jo izvaja tudi Občina Piran, predvsem v smeri ozaveščanja pomembnosti samozaščitnih ukrepov.
Rajko Rešek, član uprave hotelov Bernardin, je kot predstavnik turističnih delavcev izpostavil, da je ozaveščanje o tem kako zelo pomembna je varnostna preventiva, nujno potrebno. Turisti so namreč tisti, ki se po njegovih besedah odločajo na podlagi same varnosti v destinaciji, ki jo želijo obiskati, ali jo bodo obiskali ali ne. Z njim se je strinjal tudi piranski župan Đenio Zadković, ki je ob tem poudaril: »Pri zagotavljanju dobrih razmer za varno in uspešno turistično sezono ter varno življenje občanov Pirana igra eno izmed ključnih vlog dobro sodelovanje vseh služb za reševanje tovrstnih težav. S tem namenom smo februarja zaradi številnih vlomov v gostinske lokale sklicali izredni varnostni sosvet, kjer smo skupaj z različnimi deležniki, na čelu s policijo in občinskimi redarji, določili varnostno strategijo. Policisti so povečali prisotnost v smislu patruljiranja in uvedli za krajši čas celo nadzor s pomočjo konjenikov. Hkrati smo se v okviru občine odločili za določne spremembe v delovanju redarske službe – vključno z odločitvijo o novih zaposlitvah. S tem je bilo uspešno preprečeno nadaljevanje kaznivih dejanj, saj ni bilo od varnostnega sosveta več vlomov v gostinske lokale. Prav tako je bilo v letu 2019 v Piranu do junija obravnavanih 48 kaznivih dejanj, v enakem lanskem obdobju pa 79 kaznivih dejanj.«
Ob tem so prisotni poudarili, da je Slovenija varna destinacija. Kot je v svojem govoru izpostavil Jure Griljc, kriminalistični inšpektor specialist, da smo na 11. mestu na svetu, kar se varnosti tiče, medtem ko je Dejan Paliska, predstavnik fakultete za Turistiko predstavil zanimivo raziskavo, skozi katero je jasno razvidno, da se je v zadnjih letih kriminaliteta v obalnih krajih vsekakor zmanjšala. Pri tem je poudaril, da so na vzorcu, ki so ga analizirali med leti 2008 in 2016 zaznali 464 večjih tatvin, kar pa po besedah Paliske ni nujno realna številka, saj so se pri sami analizi srečali z marsikatero težavo. Tako so analizirali podatke, ki so jih dobili z območji, ki so jih s pomočjo fotografij na Flickrju opredelili kot turistično najbolj obiskane, medtem ko so podatke iz ostalih območij izvzeli. Ne glede na vse pa tako turistični delavci kot policisti opažajo upad tatvin na obalnem območju.
Kot je še povedal Dejan Paliska: “Spol ne predstavlja dejavnika tveganja za tatvine, poleg tega pa so tujci v primerjavi s Slovenci izpostavljeni večjemu tveganju, da postanejo žrtve vloma in manjšemu tveganju, da postanejo žrtev nasilne tatvine. Starejši od 65 let so izpostavljeni večjemu tveganju, da postanejo žrtve žeparskih tatvin, medtem ko ni zaznati razlik med posameznimi kategorijami kaznivih dejanj v različnih dnevnih časovnih obdobjih. Kljub temu je potrebno ob tem poudariti, da se večina kaznivih dejanj dogaja v jutranjih oziroma večernih urah. Največje tveganje, da turist, obiskovalec postane tarča žeparja, je predvsem na javnih mestih, kjer se zadržuje veliko ljudi.”
Ob tem je Irfan Beganovič, predstavnik Policijske postaje Ljubljana Center predstavil tudi dobro ustaljeno prakso, ki so jo izvedli ob pomoči Društva regionalnih turističnih vodnikov, in sicer tako, da so skupaj ustvarili viber skupino, v katero so vključeni tako policisti kot turistični vodniki, ki sproti obveščajo, kje srečujejo že znane žeparje, pa tudi take, ki se zdijo sumljivi. Obveščanje je tako hitro in efektivno, kar je predvsem pri nadaljnjih preiskavah tovrstnih kaznivih dejanj v veliko pomoč. Ob tem je poudaril, da so žeparji ljudje, ki zgledajo prav tako kot mi in predvsem v večini ne izstopajo iz množice, so dobro organizirani in navadno delujejo v manjših skupinah, hkrati pa lahko te iste nepridiprave srečamo tudi na več lokacijah v enem dnevu.
Ne glede na vse pa je svetovalka župana Mestne občine Koper Jana Tolja izpostavila, da turisti, predvsem tisti, ki k nam pridejo s potniškimi ladjami izpostavijo, da so naša mesta izjemno čista in varna. Prav na račun varnosti pa je letos, ko je ekipa, ki deluje na področju potniškega turizma obiskala največji sejem Sea Trade v Miamiju, svoje prihode prestižnih in petičnih ladjarjev potrdilo kar nekaj novih prihodov potniških ladij.
“V Kopru smo s potniškim turzmom začeli leta 2005 in se tudi takrat začeli počasi poglabljati v to, kaj turist pritegne, da obišče naš kraj. Srečali smo se s težavo, da je med leti 2005 in 2010 z ladje stopilo le 30 odstotkov potnikov, kar nas je presenetilo. Nato smo preko ankete ugotovili, da so ljudje, ki so prihajali k nam mislili, da smo še vedno v Jugoslaviji in vprašanja, ali je vojna pri nas, ali je varno stopiti z ladje so bila na dnevnem redu, česar ne pričakuješ od svetovnih popotnikov. Nato smo začeli sodelovati z ljudmi, ki na ladjah organizirajo izlete in ljudi vabijo na destincijo ter jih ozaveščati, kdo smo mi, kaj ponujamo, predvsem pa da smo varna država, kar se nam je definitivno obrestovalo in danes le redki ne zapustijo ladje ob obisku našega mesta. Vsekakor se lahko pohvalimo, da turisti izpoztavljajo to, da je Slovenija izredno čista in varna država,” je bila izčrpna Jana Tolja.
V drugem delu je potekala okrogla miza, ki jo je vodil izr. prof. dr. Janez Mekinc, dekan UP FTŠ Turistice, ki je skušal odpreti aktualna vprašanja povezana z nosilno temo. Pri razpravi so sodelovali Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva turističnih vodnikov Slovenije, Damjan Sever, inšpektor na Policijski upravi Koper, Jana Tolja, predstavnica Mestne občine Koper, in Ester Morato, vodja redarstva Občine Piran. Sodelujoči so zaključili, da je Slovenija še vedno varna turistična destinacija in da k temu lahko pripomoremo s sodelovanjem in povezovanjem različnih strokovnih institucij, kjer se tudi iščejo najprimernejše rešitve in dobre prakse. Pri tem so se strinjali, da najučinkovitejši pristop še vedno preventivno opozarjanje turistov na samozaščitno ravnanje. Na tem področju je še veliko prostora za izboljšave in uvajanje dodatnih preventivnih ukrepov. Dr. Janez Mekinc je povzel, da je bistvo v turizmu gostoljubnost in turizma ne more biti tam, kjer si ga ljudje ne želijo.
