Ekonomisti svarijo, da bi lahko nadaljevanje konflikta na Bližnjem vzhodu znova povečalo inflacijske pritiske v Evropi. Če cene nafte in plina ostanejo visoke, bi to lahko pomenilo dražje gorivo, počasnejšo gospodarsko rast in celo nove dvige obrestnih mer.
Napetosti v regiji že pretresajo svetovne energetske trge – posledice pa bi lahko kmalu občutili tudi evropski potrošniki. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajnejši konflikt z Iranom povzročil nov pritisk na cene energije, kar bi hitro vplivalo tudi na inflacijo v evrskem območju.
Trgi so to negotovost že občutili. Cene nafte so v začetku tedna močno nihale – po nenadnem skoku zaradi strahu pred motnjami v oskrbi so se v manj kot dnevu ponovno občutno znižale. Takšni premiki jasno kažejo, kako občutljiv je globalni energetski trg na politične in vojaške dogodke.
Za evropske potrošnike pa se razmere na bencinskih servisih za zdaj še niso umirile. Cene goriva v številnih evropskih mestih ostajajo visoke in se še vedno gibljejo okoli dveh evrov za liter.
Prav energija je namreč eden ključnih dejavnikov inflacije. Ker je večina evropskih držav močno odvisna od uvoza nafte in plina, lahko že manjše spremembe na energetskih trgih hitro vplivajo na širše gospodarstvo.
Trije možni razpleti
Ekonomisti opozarjajo, da bo razvoj inflacije v veliki meri odvisen od tega, kako dolgo bodo cene energentov ostale povišane.
V najbolj optimističnem scenariju bi se energetski trgi razmeroma hitro umirili. Inflacija bi sicer začasno nekoliko narasla, vendar bi se do konca leta lahko ponovno približala ciljni ravni okoli dveh odstotkov.
Če bi cene energentov ostale višje dalj časa, bi bil vpliv precej večji. Inflacija bi lahko znova presegla tri odstotke, gospodarska rast pa bi se opazno upočasnila.
Najbolj pesimističen scenarij pa predvideva dolgotrajnejše motnje na energetskih trgih. V takšnih razmerah bi lahko Evropa občutila kombinacijo višjih cen, šibkejše gospodarske rasti in večje negotovosti na finančnih trgih.
Lahko sledijo tudi višje obrestne mere
Do nedavnega so številni vlagatelji pričakovali, da bodo centralne banke v razvitih gospodarstvih začele postopno zniževati obrestne mere. Energetski šok pa bi lahko ta scenarij obrnil.
Če bi inflacija zaradi dražje energije znova začela naraščati, bi bila Evropska centralna banka lahko prisiljena ponovno zaostriti denarno politiko.
Finančni trgi zato vse bolj upoštevajo možnost, da bi se obdobje višjih obrestnih mer lahko podaljšalo.
Razplet dogajanja na Bližnjem vzhodu bo tako v prihodnjih mesecih ključnega pomena ne le za energetske trge, temveč tudi za evropsko gospodarstvo. Če se napetosti ne bodo umirile, bi lahko evropski potrošniki posledice kmalu občutili – najprej na bencinskih servisih, nato pa tudi v širših življenjskih stroških.
