Dolg je seznam izkušenih politikov iz Istre, ki ne želijo kandidirati v državni zbor, med njimi so vsi štirje istrski župani.
Volitve v državni zbor bodo 24. aprila, je sporočil predsednik države Borut Pahor in s tem odgovoril predvsem stranki SNS (in tudi drugim trenutno vladajočim), ki bi si seveda želela kar se da bolj zavleči dan volitev. Predsednik bo 9. februarja podpisal odlok o razpisu rednih volitve, volilna opravila bodo začela teči na dan zaljubljencev (14. februarja), predvolilna kampanja se bo uradno začela 24. marca, deset dni prej bodo stranke in liste oddale svoje kandidatne liste.
To pomeni, da bi stranke lahko do približno 10. marca odlašale z dokončno objavo svojih kandidatov, toda povsem logično se zdi, da je odlašanje oddaje kandidatih list dvorezen meč. Volivci bodo imeli zaradi pozno oddanih kandidatnih list manj časa na voljo za spoznavanje kandidatov in torej za temeljitejšo presojo, hkrati bodo imeli občutek, da gre za t.i. nekakšne »last-minute« kandidate, ki že zato ne zbujajo zaupanja v pripravljenost strank.
V istrskih občinah sta predvsem stranki SDS in SD tisti, ki sta opravili večji del naloge z evidentiranjem kandidatov. SDS kandidati so Vojko Jevševar v Piranu, Mojca Mahajnc v Izoli, Albin Železnik v Koper mesto in Silvano Radin v okraju Koper podeželje. Prav slednji je na državnozborskih volitvah leta 2018 v Istri odnesel daleč največ glasov: »Ta podatek so na prejšnjih volitvah uspešno prikrili. Morda zato, ker dokazuje, da istrske občine niso več tako trdna rdeča trdnjava, kot so to razglašali še pred nekaj leti. Volivci so postali kritični tudi do delovanja levih strank,« je dejal Silvano Radin.
V stranki SD so evidentirani kandidati naslednji: v Piranu je to ponovno poslanka Meira Hot, v izolskem okraju Aleksej Skok, v Kopru mesto ponovno Natalija Gulič in na podeželju namesto Marjana Križmana Jadranka Šturm, ki je bila že poslanka v prvem državnem zboru, generalna konzulka v Trstu in slovenska veleposlanica v Argentini. Aleksej Skok je ocenil, da je veljavni volilni sistem precejšnja loterija, saj za uvrstitev v državni zbor niti ni toliko pomembno, koliko glasov zbere posamezni kandidat, ampak v vsaki volilni enoti tekmuje predvsem z drugimi kandidati iste stranke, zato se Silvanu Radinu, ki je leta 2018 zbral 1726 glasov, ni uspelo prebiti v parlament, medtem ko je 510 glasov zadostovalo Branku Simonoviču, da je tja vstopil, čeprav je bil šele na 26. mestu po prejetih glasovih v Istri. Iz majhne Izole so se v državni zbor prebili trije poslanci, medtem ko je veliko večji Koper v dveh okrajih ostal pri samo enem poslancu. Volilna loterija, pač.
Državna politika ne zanima nekaterih prekaljenih kadrov
V piranski občini je poleg kandidatov omenjenih dveh strank neuradno znano samo še za tri možne kandidate. V stranki Naša dežela (Aleksandre Pivec) bo najverjetneje kandidirala Andreja Humar Fatorič (bivša članica Desus), za sam Desus se omenja ime Milice Maslo. Za Levico pa je eden od možnih kandidatov Pavle Plahutnik. V primeru, da se bo Desus pridružil kateri drugi stranki (denimo Golobovi novi koaliciji strank, o kateri se ugiba), potem se bo piranski kadrovski vrtiljak drugače zavrtel.
Sicer pa smo v Piranu slišali veliko več tistih političnih kadrov, ki so dokaj odločno zanikali, da bi jih zanimala državna politika. Možno kandidaturo je zanikal (piranski podžupan z liste Naš kraj) Robert Fakin, ki pa se seveda še ni izjasnil, kaj bo z njegovo morebitno kandidaturo na jesenskih volitvah za župana. Kandidaturo je zanikal dvakratni zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki je dejal, da ima za nekaj časa dovolj državne politike in se zdaj spet bolj posveča karieri specialista urologa (v SB Izola in v zasebnem centru kirurga Marka Bitenca). »Res sem med ustanovnimi člani nove stranke LIDE Igorja Zorčiča, vendar drugih obveznosti ne nameravam prevzeti, ker imam nove načrte in veliko dela kot zdravnik.«
Kandidaturo je zanikal direktor občinske uprave Robert Smrekar. Podobno odločno je proti kandidaturi v državni politiki direktor Okolja Piran Gašpar Gašpar Mišič, nekdaj zelo uspešen na listi Pozitivne Slovenije in v preteklosti tudi že podžupan piranske občine. Ob naših vprašanjih je bil zelo kritičen do slovenske politike, ki da nima posluha in ne daje priložnosti kandidatom iz gospodarskih krogov (kakršen je sam). »V politiki uspevajo predvsem družboslovno izobraženi kadri, filozofi, profesorji, teoretiki, ki nimajo pojma o realni ekonomiji. Sicer pa v politiki vse bolj prevladuje negativna selekcija, ki je strup za napredek države in družbe,« pravi Gašpar Gašpar Mišič. »Slaba in neučinkovita politika levih strank je tako vplivala name, da sem se od dosedanje leve naravnanosti v dobršni meri začel preusmerjati in spogledovati z veliko bolj učinkovitimi desnimi strankami. Še največji problem so stranka Levica, LMŠ in delno SAB. V SD imajo nekaj zelo dobrih kadrov, med katerimi naj izpostavim predvsem Matjaža Hana in Meiro Hot, toda Tanja Fajon stranko pelje v napačne vode.« je prepričan Mišič. Sam o svojih načrtih ne govori rad, vendar je v piranski občini javna tajna, da se pripravlja na jesenski prevzem županskega stolčka.
Kje bosta volila dva sedanja izolska poslanca?
Tudi vsi štirje župani štirih istrskih občin so zanikali, da bodo kandirali na državnozborskih volitvah. Izolski župan Danilo Markočič poudarja, da sama funkcija župana ni ovira za kandidiranje, saj ima vsak županski kandidat v primeru izvolitve možnost od funkcije odstopiti šele po polovici leta, to pomeni tik pred županskimi volitvami novembra.
Poleg strank SDS in SD naj bi v Izoli za Levico kandidirala Leonid Danilovič ali Alan Medveš, ker potrjevanje evidentiranih kandidatov v Levici še ni zaključeno. Za Stranko Alenke Bratušek omenjajo Vojka Ludvika za Našo deželo pa Majdo Vrtovec, ki je na prejšnjih volitvah na listi SDS v Izoli zbrala kar 930 glasov (največ v občini), vendar se je pred časom s stranko razšla. Majda Vrtovec je tista, ki po vsej verjetnosti jemlje možno kandidaturo v Naši deželi poslancu Branku Simonoviču. Povedal nam je, da bo konec januarja iz stranke Desus tudi uradno (formalno) izstopil, zato se o svoji kandidaturi še dogovarja tudi v NSi. In zato ni določeno niti, kje bi kandidiral. Več izolskih politikov je ocenilo, da Simonovič v Izoli nima prav nobene možnosti.
Skoraj povsem enako so ocenili, da si v Izoli ne bo upal kandidirati niti Gregor Perič (Konkretno). To pa je zanikal Perič sam, ki je dejal, da bo kandidiral za Konkretno v koaliciji Povežimo Slovenijo in to ravno v Izoli. »Prednost Povežimo Slovenije je, da bo nastopila kot enotna koalicija, kar bo pripomoglo k našemu boljšemu rezultatu, medtem ko si stranke v koalicija KUL konkurirajo in jemljejo glasove,« meni izolski politik.
Koper še največja neznanka
V Kopru se poleg evidentiranih kandidatov iz SDS in SD ve še za dva kandidata iz Levice: to sta zakonca Matej in Maja Tašner Vatovec. Maja Tašner Vatovec je na zadnjih volitvah zbrala celo več glasov kot njen soprog, vendar je imela v svojem okraju nekoliko manjši delež glasov, zato se ni uvrstila v državni zbor, čeprav je bila po absolutnem številu glasov na drugem mestu, Matej Tašner Vatovec pa na tretjem mestu v Istri. Tudi župan Aleš Bržan je brez premisleka zavrnil možnost sodelovanja. Enako je povedala tudi nekdanja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič iz vrst SMC. Za večino ostalih strank nismo zvedeli za nobene možne govorice.
Robert Golob v Istri še največja uganka
Uganka je predvsem, kaj se bo zgodilo z Robertom Golobom in njegovim strankarskim povezovanjem in kaj bo s Povežimo Slovenijo. Za Golobovo koalicijo strank bo več jasno prav v dneh po zaključku naše redakcije. Zvedeli smo, da naj bi Golobu v piranski in drugih dveh občinah pomagal iskati zanesljive kadre predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ki pa se ni odzval na naše klice.
Podobna negotovost je tudi pri Povežimo Slovenijo, kjer pa nam je Sebastjan Jeretič zanikal, da bi sam nastopil kot kandidat za Konkretno v Piranu, temveč, da bo koaliciji pomagal kot predstavnik odnosov z javnostmi. Iz česar sklepamo, da se z Zdravkom Počivalškom ni povsem razšel. Golobova nastajajoča stranka ali koalicija bo (po ocenah in anketah) v primeru največ glasov jemala LMŠ, Levici in SAB, prevzela bi tudi nekaj nekdanjih volivcev SMC.
Vroče v Italijanski narodnostni skupnosti
Poslanec italijanske narodnostne skupnosti Felice Žiža je pritrdil, da bo ponovil kandidaturo: »Zdaj še zbiram podporo in soglasja volivcev. Za zdaj mi dobro kaže. Čeprav se protikandidati še niso predstavili v javnosti, pričakujem, da se bo to zgodilo le kakšen dan pred skrajnim datumom za oddajo kandidatnih list, to je nekje sredi marca. Tako je namreč bilo v podobnih situacijah v prejšnjih mandatih. Povedati moram, da je kandidat narodnosti vedno sodeloval s koalicijo in nikoli z opozicijo in da je volilna baza italijanske narodnosti podprla tako politiko. Zato nikakor ne razumem, zakaj bi moral biti jaz izjema in glasovati proti koaliciji. Očitajo mi, da sem jeziček na tehtnici, toda ko sva pripadnika narodnosti podprla koalicijo ob njenem nastopu, sva bila 50. in 51. glas, torej ni bilo nobenega dvoma o tem, kdo je koalicija. Podprl sem tudi koalicijsko vlado Marjana Šarca. Če bi prišlo po volitvah do spremembe koalicije in če nas (kot nam nekateri grozijo) ne bodo povabili v koalicijo, to ne pomeni, da bom glasoval z opozicijo. Ves čas si bom prizadeval za uresničevanje pravic narodnosti. Povsem podobne težave je po volitvah leta 2008 imel tudi moj predhodnik Roberto Battelli, ki je po sodelovanju z vlado Janeza Janše na volitvah dobil štiri protikandidate,« je odgovoril na očitke Felice Žiža.
Še najbolj glasen nasprotnik iz vrst narodnosti je Maurizio Tremul, ki pravi, da mora pripadnik narodnosti glasovati tudi v interesu večine, številna dejanja in odločitve Janševe vlade pa ne odražajo jasne namere, da bi šlo v prid splošnega dobra. Maurizio Tremul je zanikal, da bo vložil kandidaturo za sedež narodnostne skupnosti.
Boris Šuligoj
