Posvet je bil organiziran v okviru projekta Križišče- Mreže programov za mlade, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. V okviru projekta Križišče povezujemorazlične organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi, da bi lažje delile svoje znanje in izkušnje med seboj in s tem še bolj kvalitetno nudile pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
Panika, strah, nelagodje, nepredvidljivost… – to je zgolj nekaj besed, s katerimi bi lahko opisali obdobje epidemije. Nedvomno je to obdobje povečalo stiske mnogih ljudi. S tem pa smo se tudi strokovni delavci tako iz področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, nevladnega sektorja, znašli pred novimi izzivi. Morali smo se lotiti novih načinov sodelovanja z ljudmi. Ravno zato smo na posvetu razmišljali o tem, kakšna je realnost, v katero smo se prebudili po preživeti epidemiji? Naredili pa smo še korak dalje, saj smo namenili poudarek tudi vplivu skrbi zase, ki se nedvomno prenaša na naše uporabnike, na ljudi s katerimi delamo, s katerimi prihajamo dnevno v stik. Poskušali smo odgovoriti na vprašanje, kako v teh post epidemičnih časih kakovostno živeti in kako naj tudi mi, kot strokovni delavci, ki imamo v življenju še številne druge vloge, ohranjamo svoje ravnovesje. Pri iskanju teh odgovorov so nam pomagali priznani strokovnjaki.
Posvet je uradno otvorila magistrica Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek, ki je izpostavila prilagajanje na spremembe kot eno glavnih značilnosti časa epidemije in prikazala realnost, v kateri so se znašli poklici pomoči ter poudarila pomen skrbi zase kot protiutež vseh pritiskov, ki so (bili) prisotni. Svoj govor je zaključila z noto optimizma in hvaležnosti: “Lahko se jezimo in žalujemo za minulimi časi, ali pa smo hvaležni za nove priložnosti, hvaležni za naše najbližje, nenazadnje tudi zato, da bomo danes slišali zanimive prispevke, ki nas bodo napolnili z novo energijo, da bomo srečali ljudi, ki jih že dolgo nismo, da bomo spletli nove vezi, da se bomo lahko družili in uživali v Piranu!”
Dr. Aleksander Zadel, psiholog in coach, pa je predstavil prispevek z naslovom Pozitivna miselnost in Samomotivacija. Izpostavil je, da izzivi prinašajo neravnovesje, negotovost in strah, ter odnašajo druženje, predvidljivost in upanje. Poudaril je, da to, kako vidimo svet, ni odvisno od sveta, ampak od tega kako ga mi gledamo in da naše počutje ni odvisno samo od zunanjih okoliščin, ampak od tega kako mi vidimo te okoliščine. Optimističen pogled na svet je pomemben in “ne gre za to, da optimist pričakuje nemogoče posledice svojih dejanj. Gre za to, da verjame, da s svojimi močmi lahko doseže ambiciozne cilje.”
Vlasta Nussdorfer, vrhovna državna tožilka in svetovalka predsednika republike, je v svojem prispevku z naslovom Krize so lahko (celo) priložnosti preko zgodb popeljala do pomembnih zaključkov, da je pomembno po porazu vstati in iti naprej, da naj ne iščemo krivde pri drugih, ampak začnemo pri sebi, ter da se za vsakega najde pravo mesto.
Dr. Katarina Kompan Erzar, izredna profesorica,predavateljica, avtorica ter supervizorka z licenco je v predavanju z naslovom Izzivi postepidemičnega časa osvetlila, kaj se je med epidemijo dogajalo mladostnikom in kaj potrebujejo zdaj. “Veliko mladostnikov je opazilo, da potrebujejo pomoč, česar prej niso opazili. Situacija je prinesla pritisk in vprašati se je bilo potrebno, kaj je bistveno.” Poudarila je pomen stika in odnosov za formiranje možganske strukture pri otrocih in mladostnikih, ter izpostavila, da se “možgani razvijejo v odnosih, in to v tistih odnosih, kjer se lahko uglasijo.”
Emina Glavaš iz Urada za družbene dejavnosti – področje sociala in zdravstvo iz MO Koper je predstavila Evalvacije preventivnih delavnic namenjenih preprečevanju in reševanju socialnih stisk ter posledic epidemije v vrtcih in šolah v MO Koper. Poudarila je pomen pomoči lokalne skupnosti. Opažajo velike potrebe po svetovalnem in terapevtskem delu, izpostavila pa je specifično problematiko na področju samopoškodovalnegain samomorilnega vedenja pri mladostnikih, kjer je premalo strokovnjakov, ki bi se s tem ukvarjali. Med ugotovitvami izvajalcev delavnic je dejstvo, da so socialne in čustvene težave v porastu, ter da opažajo izrazito poglabljanje težav pri otrocih, ki prihajajo iz disfunkcionalnih družin.
Zaključno predavanje je imela dr. Tjaša M. Kos, psihologinja in psihoterapevtka, ki je v svojem prispevku z naslovom Poskrbi zase – poskrbi za svet opozorila, da če želimo nekaj dati svetu in svojim bližnjih, rabimo najprej poskrbeti zase. Nagovorila je različne ovire, s katerimi se pri tem srečujemo (prevzemanje odgovornosti za stvari, ki niso naša odgovornost, družbeni pritiski, storilnostna naravnanost, pričakovanja drugih…) in izpostavila temelje regeneracije človeka ter pomen odnosov in rezilientnosti. Svoje predavanje je zaključila z mislijo M. Seligmana, utemeljitelja pozitivne psihologije: “Smisel življenja živimo takrat, ko svoj potencial uporabimo za nekaj večjega kot smo mi sami; takrat, ko smo lahko drug drugemu v navdih.”
Sklepno misel je podala moderatorka posveta Helena Boštjančič Škrlj iz Sprejemnega centra Piran: “Slišali smo različne strokovnjake, ki so iz področij na katerih delujejo, podali dragocene poglede o tem, kako naj ohranjamo pozitiven pristop do življenja, samomotivacijo in zdrav odnos do dela v postepidemičnih časih ter tako poskrbimo tudi za svoje duševno zdravje. Slišali smo, kako smo se odzvali na potrebe uporabnikov, ki jih je epidemija prinesla ali zgolj dodatno razgalila. Zavedamo se, da bomo s posledicami epidemije živeli še kar nekaj časa in da je za kakovostno pomoč ljudem, s katerimi se pri našem delu srečujemo, pomembno poskrbeti tudi zase, saj bomo le z ustrezno skrbjo zase lahko pomagali tudi drugim.”
