Od leta 2023 do 2050 se bo kratkovidnost povečala za devet odstotkov. Do sredine stoletja bo kratkovidnih že 740 milijonov otrok in mladostnikov po vsem svetu. Razširjenost bo večja med mladostniki, starimi od 13 do 19 let, v primerjavi s starostno skupino med 6- in 12-letniki.
Do leta 2050 kratkovidnih več kot polovica mladostnikov
Do 2050 bo po njihovih predvidevanjih več kot polovica mladostnikov in četrtina otrok kratkovidna.
“Gre za skrb vzbujajoča predvidevanja,” je dejal oftalmolog Imran Jawaid.
Kratkovidnost v mladih letih je problematična, saj oko v tem obdobju še raste, z odraščanjem pa se dioptrija tako le povečuje. Ameriška Nacionalna akademija znanosti, inženirstva in medicine je prejšnji teden zato pozvala vrh ameriške politike, naj se kratkovidnost uvrsti med bolezni.
Kaj je kratkovidnost?
Kratkovidnost ali medicinsko miopija je ena najpogostejših težav z vidom, še posebej izrazita pri otrocih. Gre za očesno napako oz. bolezen, pri kateri lahko ljudje predmete na blizu vidijo jasno, oddaljeni predmeti pa so videti nekoliko zamegljeni. Razloga sta predolgo očesno zrklo ali prestrmo ukrivljena roženica (prozorna sprednja ovojnica očesa). Običajno se pojavi nekje med sedmim in 14. letom starosti in lahko narašča vse do 26. leta.
Vedno večjo pojavnost kratkovidnosti gre pripisati tudi t. i. modernizaciji življenja.
V zadnjih 50 letih se je kratkovidnost skoraj podvojila
Ob vedno večji uporabi novodobnih tehnologij, pametnih telefonov, tablic in računalnikov ter ob manjši količini časa, ki ga otroci prebijejo zunaj, smo priča epidemiji pojava kratkovidnosti pri vedno bolj zgodnji starosti.
Od 70. let do danes se je pogostost kratkovidnosti kar podvojila. Številke na primer kažejo, da je bila do leta 2020 že več kot ena tretjina svetovnega prebivalstva kratkovidna. To pomeni, da se je v samo dveh desetletjih število močno povečalo. Svetovna zdravstvena organizacija tako ocenjuje, da bi miopijo do leta 2050 lahko imela polovica svetovnega prebivalstva.
Dejavniki tveganja
Med pomembne dejavnike za povečano tveganje za pojav kratkovidnosti pri otrocih v vrsti sodi nizka plus (+) dioptrija v zelo zgodnjem otroštvu. Povečano tveganje za pojav kratkovidnosti predstavlja tudi veliko časa brez premorov ob branju, delu za računalnikom, igranju videoiger ali drugem intenzivnem bližinskem delu, prav tako premalo časa, preživetega zunaj na prostem. Dokazano na povečano rast kratkovidnosti vplivajo tudi nepravilno izmerjena dioptrija (preveč ali premalo minusa) ali druge okoljske oziroma zdravstvene težave.
Ob tem velja poudariti tudi, da je tveganje za razvoj kratkovidnosti pri otroku povečano, če je starš kratkoviden. Če sta kratkovidna oba starša, se tveganje poveča na od 35 do 60 odstotkov. Kratkovidnost pri otrocih, katerih starši so kratkovidni, po navadi napreduje hitreje kot sicer. Tudi kadar je kratkoviden samo en starš, je povprečno povečanje kratkovidnosti v petletnem obdobju nekoliko več kot dve dioptriji.
Kratkovidnost nujno nadzorovati
Slab vid vpliva na otrokove obveznosti, ne le na šolske, temveč tudi na druge dejavnosti, prav tako pa tudi na njegovo samozavest in družabno življenje. Ker ima lahko visoka kratkovidnost v mladosti posledice pozneje v otrokovem življenju, lahko zgodnejši nadzor kratkovidnosti naredi ogromno razliko.
Zgodnje prepoznavanje kratkovidnosti je bistveno za ohranitev zdravih oči. Redno spremljanje dioptrije in temeljit očesni pregled pri očesnem specialistu sta ključnega pomena za vse vrste očesnih napak, ne samo za kratkovidne, saj so oči organ, s katerim sprejemamo do 80 odstotkov informacij iz okolja.
Kaj lahko sami storimo za svoje oči?
Za spodbujanje zdravega razvoja oči je priporočljivo upoštevati naslednje nasvete:
1. Čim več časa je pomembno preživeti na dnevni svetlobi.
2. Očem bo dobro delo sproščanje z opazovanjem predmetov v daljavi.
3. Upoštevajte načela zdravega prehranjevanja.
4. Med bližinskim delom, pa naj gre za opravljanje domače naloge ali za čas, preživet pred zasloni, si je treba redno vzeti odmore.
5. Pomembno je omejiti naloge na bližino, kjer je to mogoče.
Dejstvo je, da se bližinskemu delu v celoti seveda ne da odpovedati, kljub vsemu pa lahko očem pri tovrstnem delu pomagate. Kako? Tako, da ponotranjite oz. vnesete v svoj življenjski slog zelo preprosto pravilo 20/20/20. Vsakih 20 minut bližinskega dela poglejte vsaj za 20 sekund nekaj, kar je več kot šest metrov stran, in to stvar ali predmet s pogledom dejansko fiksirajte. Tako boste sprostili napor vidnega sistema in ublažili nekatere simptome. Če pa se vam zdi to prezapleteno, si lahko zapomnite vsaj pravilo 30 : 30. Vsake pol ure poglejte nekam v daljavo za 30 sekund.
Vse študije namreč potrjujejo, da bi kratkovidnost lahko preprečili, če bi mladi več časa preživeli na prostem.
