Začetkom marca je nizozemski minister za pravosodje, David van Weel, predlagal, da bi moralo vsako nizozemsko gospodinjstvo imeti zaloge nujnih potrebščin za 72 ur v primeru vojne, kibernetskega napada ali druge večje katastrofe.
Bruseljov načrt vključuje seznam 30 ukrepov, ki upoštevajo “čedalje bolj zapletene krizne razmere in izzive, katerih ni mogoče ignorirati.” Med temi so “rastoče geopolitične napetosti in konflikti, grožnje hibridnih in kibernetskih napadov, manipulacija z informacijami in tuje vmešavanje,” pa tudi “podnebne spremembe in naraščajoče naravne nesreče.”, navaja Dutch news.
„V primeru hudih motenj je začetno obdobje najbolj kritično,“ je sporočila komisija, ko je napovedala smernice za države EU, da bo prebivalstvo lahko samooskrbno za „vsaj 72 ur“.
Smernice bodo zajemale shranjevanje nujnih potrebščin, načrtovanje kriznih razmer, dostopnost zavetišč in kritične površine ter vesolje, prav tako pa tudi „ukrepe za zaščito ljudi, živali in premoženja,“ navaja dokument.
Ali smo pripravljeni?
Komisija si tudi prizadeva vključiti „pripravljenost“ v šolsko izobraževanje, nuditi usposabljanje za boj proti „dezinformacijam in manipulaciji z informacijami“ ter uvesti „dan pripravljenosti EU“.
„Pripravljalnost mora biti vtkana v tkivo naših družb — vsakdo ima svojo vlogo. Današnje grožnje so hitre, kompleksne in medsebojno povezane; naš odziv mora biti bolj proaktiven, bolj integriran in bolj usklajen na ravni EU,“ je dejala evropska komisarka za pripravljenost in krizno upravljanje, Hadja Lahbib.
Lanska analiza je pokazala, da je evropska pripravljenost za obvladovanje nujnih primerov reakcijska in fragmentirana, raziskava Eurobarometra pa je pokazala, da bi se 65 % Evropejcev moralo še dodatno informirati, da bi se bolje pripravili na nesreče ali izredne razmere.
V zakloniščih v slovenski Istri je prostora za 16 % prebivalstva
Konec prejšnjega leta smo se odpravili na Medobčinsko službo za zaščito, reševanje in varstvo okolja v Kopru. Tam so nam potrdili, da bi se v primeru resne jedrske grožnje v zakloniščih v slovenski Istri lahko skrilo 16 odstotkov prebivalstva. Za več kot 70.000 ljudi občine ne bodo mogle poskrbeti, a za takšne stvari še vedno ne obstajajo ustrezni načrti.
Zaklonišča v slovenski Istri: V primeru jedrskega spopada nam ni pomoči – OBALAplus