Nekateri vas poznajo še s televizijskih zaslonov kot novinarko, drugi zdaj iz političnega okolja. Kako bi vi Ireno Jovevo opisali nekomu, ki zanjo še ni slišal?
Odraščala sem v čisto običajni, a ljubeči delavski družini na Jesenicah, v bloku med ljudmi iz bivše skupne države, ki smo bili prav zares sosed sosedu-človek človeku. Če se kdo zaveda, kako živeti glavni slogan EU ‘združeni v različnosti’, sem to zagotovo jaz. Zase brez težav rečem, da sem altruistka, izredno me boli krivica in ne prenesem neuvidevnežev, ki mislijo, da so popili vso pamet tega sveta. Vsak dan znova se trudim biti dober zgled. V prvi vrsti hčerki, v drugi pa celotni javnosti, ker se zavedam, da je takšnih v politiki premalo.
Po nedavni raziskavi EU Matrix ste med najbolj aktivnimi mladimi poslankami in poslanci v Evropskem parlamentu. Primarno delujete znotraj odbora za kulturo in izobraževanje. Nam lahko zaupate več o svojih prioritetah?
Središče mojega delovanja v tem mandatu je bil nedvomno nedavno sprejeti akt o svobodi medijev. Kot ena od parlamentarnih pogajalk v imenu svoje skupine Renew Europe sem dejansko sospisala končno besedilo. Brez lažne skromnosti lahko povem, da je pomemben del ključnih določb rezultat intenzivnega dela moje ekipe in mene. Z zakonodajo prepovedujemo kakršnakoli vmešavanja v novinarsko neodvisnost. Končno dobivamo učinkovito orodje na EU ravni za ukrepanje v primerih kršitve svobode medijev. Pravici do kredibilnih informacij in do obveščenosti morata ostati temeljni pravici vsakega posameznika, ki pa ju lahko uresničimo le prek svobodnih, neodvisnih in kritičnih medijev. Kot politiki smo dolžni zagotoviti medijem pogoje za nemoteno opravljanje njihovega dela brez ovir in pritiskov. Akta pa se kakopak bojijo tisti, ki to svobodo spodkopavajo.
Da ne bo nesporazuma, nisem se ukvarjala samo s tem. Tudi zaradi mojega boja za enakopravnost slovenščine v digitalnem svetu bodo recimo Applovi izdelki slej ko prej morali znati slovensko, precej pozornosti posvečam kakovostnemu izobraževanju in prostovoljstvu, kot podpredsednica odbora za javno zdravje pa v ospredje postavljam destigmatizacijo duševnega zdravja.
Aprila ste v Evropskem parlamentu z resolucijo tudi pozvali, naj se v Listino EU o temeljnih pravicah vključi tudi pravica do varnega in zakonitega splava.
Drži in res sem vesela, da smo to resolucijo tudi izglasovali. Tudi sama sem bila njena podpisnica, pripravila pa jo je naša politična skupina Renew Europe. Zdi se mi neverjetno, da v 21. stoletju še vedno doživljamo posege v temeljne človekove pravice, o katerih se sploh ne bi smeli pogovarjati, ker bi morale biti že zdavnaj samoumevne. Morda bi si lahko mislili, da pravica do splava v tem stoletju vsaj v EU ni (več) omejevana ali ogrožena, toda žal je stvarnost drugačna. V več državah članicah EU še vedno obstajajo zakonske omejitve ali celo prepovedi opravljanja splava, kar je nedopustno, meni osebno kot ženski pa tudi nepredstavljivo. Spontanih splavov je res veliko, po nekaterih podatkih ga doživi najmanj vsaka četrta ženska. Da imam za seboj dva spontana splava, ni nobena skrivnost. Pri meni je šlo v obeh primerih za hudo okvaro ploda. Če do spontanih splavov ne bi prišlo, bi se torej bila primorana odločiti za splav, saj menim, da bi bila kakršnakoli drugačna odločitev sebična, zato si ne predstavljam, da bi živela denimo na Malti, kjer bi mi oblast utegnila prepovedati splav celo v takih primerih. Neodvisno od tega, ali je splav spontan ali ne, gre za težke odločitve, o katerih ne bi smeli odločati drugi.
Za konec, kako ocenjujete svoj mandat?
Ljudje so tisti, ki ocenjujejo. Dejstvo pa je, da se enako obnašam že od vsega začetka, moja stališča in vrednote se nikoli ne spreminjajo, neodvisno od tega, v katerem obdobju smo. Po načelnosti in pokončnosti sem nad marsikom, hkrati pa ostajam trdno na stvarnih tleh.
