»Logistika in transport sta odgovorna za približno 15 % svetovnih emisij CO2 . Ker obseg tovora ves čas narašča, se v bližnji prihodnosti pričakuje še povečanje omenjenega deleža emisij. Logistična industrija se sooča s problemom usklajevanja in preglednosti emisij med akterji oskrbovalne verige. Logistiko in transport se v podjetjih pogosto še vedno obravnavata kot obvezen strošek. Kljub znatnemu deležu emisij, ki jih le-ta povzroča, pa pobude za okoljsko trajnost logistike pogosto niso prednostna naloga podjetij,« je povedala doc. dr. Patricija Bajec iz Fakultete za pomorstvo in promet.
Dvaindvajset partnerjev iz devetih članice Evropske Skupnosti (Finska, Italija, Grčija, Španija, Portugalska, Litva, Hrvaška, Slovenija) je združilo moči, prijavilo ter prejelo financiranje HORIZON projekta HORIZON-CL5-2022-D6-02, s katerim želijo spremeniti miselnost logistične in transportne industrije ter ji s pomočjo digitalne platforme omogočiti zmanjševati emisije ter se uspešno odzivati na pritisk potrošnikov in družbe. Eden izmed partnerjev konzorcija je tudi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in projekt (FPP), ki ima veliko izkušenj in znanja s področja zagotavljanja trajnostnih rešitev v logistični industriji.
Po besedah Patricije Bajec bo fakulteta skupaj z ostalimi partnerji projekta razvila t.i. digitalno multimodalno tržnico z nizkimi emisijami »Project marketplace«, sestavljene iz različnih aplikacij, ki bodo omogočile zagotavljanje različnih storitev in delitev informacij med uporabniki platforme. Kot je pojasnila, bo tržnica imela dve ključni skupini uporabnikov: »Prvič bodo to različni ponudniki logističnih storitev (pristanišča, špediterji, logisti, prevozna podjetja, železniški operaterji, agenti v pomorskem in letalskem prometu ipd.), v drugi skupini paa bodo kupci logističnih storitev, kot so lastniki in prejemniki tovora,« še dodaja.
S povezovanjem omenjenih dveh skupin uporabnikov bo tržnica tudi upravljala infrastrukturo logističnih omrežij različnih članic EU ter povzročene emisije. Posledično bo s tem olajšala sodelovanje in izmenjavo informacij med uporabniki tržnice, omogočila optimalno uporabo logistične in transportne infrastrukture ne le na nacionalni, temveč na ravni celotne Evropske skupnosti. Z določenimi aplikacijami bo tržnica nekaterim dejavnikom (npr. pristaniščem, upravljalcem logistično distribucijskih centrov ipd.) omogočila tudi optimalnejše izvajanje storitev. Poudarja pa, da bo najpomembnejši rezultat tržnice izboljšati preglednosti emisij ponudnikov logističnih storitev ter s tem omogočiti lastniku tovora izbrati tistega ponudnika, ki je glede na stopnjo emisij bolj okolju prijazen in bo učinkoviteje izpolnjeval zahteve prihajajočih uredb Evrospke skupnosti.
Tržnica bo delovala tudi kot inovacijska platforma, ki bo razvijalcem programske opreme omogočila tudi distribucijo inovativnih in na trajnost usmerjenih rešitev ne le lokalno, temveč tudi v druge dele Evrope.
Patricija Bajec je razložila tudi, kako se bodo rešitve in orodja, razvita med projektom, testirala: Na štirih pilotih: portugalsko-španski, slovensko-hrvaški, litovski in finski pilot. Namen vsakega pilota je testirati razvite poslovne modele in rešitve tako individualno kot tudi s pomočjo tržnice. Cilj slovensko-hrvaškega pilota je sinhronizirati aktivnosti dveh ločenih logističnih omrežji pošte na Hrvaškem in v Sloveniji s ciljem zmanjšanja emisij, stroškov in izboljšanja izkoriščenosti voznega parka. Naša fakulteta bo ne le nadzirala aktivnosti slovensko-hrvaškega pilota, izvajala testiranja razvitih poslovnih modelov, evalvacije trajnosti razvitih rešitev in vseh potrebnih analiz, temveč bo imela precejšnjo vlogo tudi pri razvoju referenčnih ključnih kazalnikov uspešnosti, s pomočjo katerih bo mogoče v pilotih izmeriti učinkovitost vsake dimenzije trajnosti, ki bo usklajena z digitalnimi, zelenimi in intermodalnimi/multimodalnimi cilji ter morebitnih novih praks sodelovalnega upravljanja in poslovnih modelov ter potrebnih kompetenc tako za sodelovanje kot tudi funkcionalnosti tistih elementov tržnice, ki so povezane z umetno inteligenco.
»Fakulteta za pomorstvo in promet bo pridobljeno znanje in izkušnje uporabila za podporo regionalnim podjetjem (logistična podjetja in razvijalci programske opreme) pri uporabi rezultatov projekta v njihovem okolju. Prav tako bo aktivno sodelovanje pri oblikovanju novih politik in poslovnih modelov, ki sledijo najnovejšim trendom in tehnološkemu razvoj, fakulteti omogočilo svetovanje in sodelovanje z regionalnimi institucijami in ostalimi organi pri implementaciji novih politik in poslovnih modelov. Skupina raziskovalcev na fakulteti, ki bo sodelovala pri projektu, si obeta tudi nekaj objav rezultatov v visoko rangiranih znanstvenih revijah. Prizadevajo pa si tudi za uporabo rezultatov projekta za prijave novih projektov, povezanih z optimizacijo tovornih tokov za spodbujanje klimatske nevtralnosti logistike,« je še zaključila.
