Eden izmed takšnih mednarodnih projektov je tudi razvoj skupine biomimetičnih podvodnih plovil za podvodno obveščevalno dejavnost, nadzor in izvidovanje – SABUVIS II, s katerim se je fakulteta pridružila mednarodnemu okolju, skupaj s slovensko projektno skupino (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za elektrotehniko ter industrijski partner MIL Sistemika, d. o. o.) pod okriljem Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. O projektu smo se pogovarjali s prof. dr. Petrom Vidmarjem ter predstojnikom Oddelka za pomorstvo, doc. dr. Andrejem Androjno. Kot sta pojasnila, sodeluje fakulteta v mednarodnem kooperativnem raziskovalno-razvojnem in inovativnem (RRI) projektu Evropske obrambne agencije (EDA), v katerem sodelujejo tudi projektni partnerji iz Nemčije, Poljske in Portugalske.
“Omenjeno projektno sodelovanje v okviru MORS ter pod okriljem EDA omogoča vključevanje in sodelovanje zunanjih raziskovalnih institucij na razvojno-raziskovalnih projektih na obrambnem in varnostnem področju. Sodelovanje slovenskega konzorcija temelji na izhodiščih Srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije 2023–2028, Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji 2030 (ZRISS) ter Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Omenjeni normativni akti predvidevajo tudi razvoj avtomatiziranih in avtonomnih sistemov za različne domene in delovanje, med drugim tudi v pomorskem prostoru,”razlaga Androjna.
Slovenska projektna skupina se je projektu priključila z razvojem t. i. biomimetične jate avtonomnih podvodnih obalnih in priobalnih navigacijsko inteligentnih tehničnih sistemov (BIO LIST-U NAVI). Predstojnik Androjna izpostavlja, da je njihova posebnost tudi, da bo orientacija poleg inercijske navigacije podprta tudi z navigacijskimi in kontrolnimi algoritmi najsodobnejše umetne inteligence slovenskega porekla. “Popolna novost je, da bo orientacija podprta tudi s tridimenzionalno elektronsko karto podvodnega dela morja ter z orientacijo znotraj območja, opremljenega s podvodnimi akustičnimi hidrofoni, kar bo avtonomnim podvodnim sistemom omogočalo operativno delovanje ter pozicioniranje brez podpore globalnega satelitskega navigacijskega sistema,” še dodaja. Njihova uporabnost bo prepoznana ob podvodnem pregledu in zaščiti pristaniške infrastrukture, aktivnostih preiskave morskega dna, odkrivanju in lociranju podvodnih minskoeksplozivnih oz. neeksplodiranih bojnih sredstev, iskanju in lociranju podvodnih vsiljivcev, pregledu plovnih poti, sidrišč ter pri izvajanju zaščitnih dejavnosti iz nabora aktivnosti države gostiteljice ob obiskih zavezniških ladij. Končni rezultat projekta bodo robotski avtonomni sistemi za hidrografijo in analitiko (RAS-HA-25X) kot proizvod tehnološko napredne slovenske obrambne industrije. Poleg krovnega partnerja MIL Sistemika bosta pri tehnoloških rešitvah kot zunanja partnerja sodelovala tudi podjetje Timtec Defense, d. o. o. ter Inštitut Ronin.
Projekt je trenutno v razvoju in izdelavi avtonomnih podvodnih sistemov. Razviti so simulacijski modeli in okolje za realistične simulacije delovanja posameznih ključnih sestavnih komponent ter gibanja tehnološko zahtevnih podvodnih sistemov. Razvito simulacijsko okolje omogoča realistično integracijo operacijskega sistema, nadzor in simulacijo fizičnih modelov avtonomnih podvodnih plovil z realističnimi modeli senzorjev in aktuatorjev. Ob koncu letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta so predvidena tudi prva testiranja izdelanih prototipov. Zaključek projekta je predviden februarja 2026.
“Fakulteta za pomorstvo in promet je z interdisciplinarnim pristopom povezovanja raziskovalnih institucij in podjetij začela novo poglavje razvoja visokotehnoloških izdelkov, ki bodo uporabni tako za civilne kot tudi obrambne namene,” pove dekan ter doda, da bo z integracijo novih znanj in slovenskih inovacij, ki bodo vpeljane na podvodnem plovilu, slovensko znanje prepoznano v širšem evropskem prostoru. “Ker je projekt SABUVIS II raziskovalno-razvojni projekt, si želimo, da bi tem sledilo tudi nadaljevanje, v katerem bi plovilo razvili do te mere, da bo proizvodno in tržno izpopolnjen ter postal slovenska blagovna znamka,”zaključi dekan Vidmar.
