Podvodne arheološke raziskave za potrebe širše zasnovane gradnje pomola in akvatorija se nadaljujejo letošnjo jesen.
V Podvodnem arheološkem konzorciju so ponovno združili moči arheologi – strokovnjaki za raziskave pod vodo iz Zavoda za Podvodno Arheologijo, zavoda Skupina STIK, Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podjetij CPA d.o.o. in Avgusta d.o.o., v tem letu se je konzorciju pridružil tudi Center za preventivno arheologijo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Natančneje je to podvodni arheološki projekt ob gradnji pomola za potrebe Fakultute za pomorstvo in promet. Tukaj je seveda že dolgo znano arheološko najdbišče predvsem iz rimskega obdobja in ob prenovi so predpisali predhodne raziskave. »Investitor je dolžan to izvesti, preden lahko nadaljujejo z deli na pomolu. Opravili smo že predhodne raziskave, da smo ugotovili, kaj se nahaja pod vodo in na podlagi teh rezultatov potem izvedli izkopavanja,« je pojasnil vodja projekta podvodnega arheološkega raziskovanja Rene Masaryk. Takrat so našli celo rimski jambor in veliko drugih predmetov.
Na podlagi najdenega so se odločili, da je potrebno to področje bolj podrobno preiskati. »Raziskave Podvodnega arheološkega konzorcija v letih 2017 in 2018 za potrebe celovite ureditve pomola, ki jo že izvaja Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, so še dodatno pripomogle k razumevanju tega območja v rimskem času. Že predhodna sondiranja so dala zanimive rezultate, pri čemer izstopa najdba meter in pol dolgega dela lesenega jambora. S pomočjo radiokarbonskega datiranja je bil umeščen v konec tretjega oziroma četrto stoletje, ki pomeni vrhunec pristaniške naselbine Ad Figulinas. Žal ni bil odkrit ob kakšni ladji, saj je bil preuporabljen kot eden izmed kolov, na katerih so bila privezana plovila. Za slovensko obalo značilno muljasto dno plovilom namreč ni dopuščalo sidranja s sidrom, zato so jih ob obali morali privezovati na kole, zabite v morsko dno. Izkopavanja, ki so sondiranjem sledila konec leta 2018, so dodatno razkrila še dva takšna kola. Poleg omenjenih struktur pa so bile odkrite še druge, za pristaniške kontekste značilne najdbe. Večina se je nahajala v sedimentu na globini 0,8 – 1,1 m pod sedanjim morskim dnom. Izpostaviti velja skoraj v celoti ohranjeno iz severne Afrike uvoženo amforo iz četrtega stoletja ter ti. tubi fittili, rimskodobne gradbene elemente obokanih stropov, najverjetneje prav tako uvoženih iz severne Afrike. V jugovzhodnem delu izkopnega polja pa se je nahajala večja količina različnih kamnov ter gradbenega in hišnega odpada iz višje na pobočju nad obalo ležeče naselbine, ki je pripadala pristanišču. Omenjena zgostitev najdb se je nadaljevala južno izven izkopnega polja ter predstavlja anomalijo v sicer homogenem muljastem dnu. Zdi se, da so prebivalci naselbine v tretjem in četrtem stoletju namerno nasipali in utrjevali morsko dno okoli pristanišča,« je razložil vodja projekta.
Njihovo delo se predvidoma zaključi konec meseca, potem pa bo potrebno dokončati dela na pomolu in montirati naprave ter seveda zaključni izkop bazena, ki ga zdaj preiskujejo.
»Našli smo obsežno razsutje, ki kaže, da se širi od nekdanje rimskodobne obale v morje in vsebuje predvsem veliko različnega odpada, to pomeni, kar so v tem času uporabljali in odvrgli. Gre predvsem za ostanke različnih keramičnih posod, loncev, amfor,… veliko je tudi ostankov drugih gradbenih materialov. Spekter najdb kaže na obsežno trgovino tega prostora severnega Jadrana s celim preostalim severnim Jadranom, Egeido in severno Afriko. Iz vseh teh krajev so prihajale sem ladje,« pojasnjuje. Čeprav je večina predmetov zelo poškodovanih, so našli nekaj dobro ohranjenih amfor, steklenic in iglo za lase.
Ob tem Rene pove, da vse predmete, ki jih najdejo, predajo Pomorskemu muzeju Sergeja Mašera v Piranu. »Že na prvi stopnji projekta so prevzeli vso to gradivo, ga očistili, namakali v destilirani vodi, da so sprali morske snovi in preprečili propadanje predmetov. Če vzamemo te predmete iz morja in jih damo takoj na kopno, dejansko razpadejo. Ko se voda posuši, solni kristali povzročijo razpad. Oni pa po več korakih izperejo te snovi iz predmetov in jih osušijo, potem pa se lahko konzervatorsko obdelajo,« še razloži vodja projekta.
Ko bodo raziskave zaključene, bodo pomembno prispevale k razumevanju pristaniškega kompleksa in ribogojnice v Fizinah ter dodatno pripomogle k poznavanju Slovenske Istre in Obale med prvim stoletjem pred našim štetjem ter poznorimskim obdobjem. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera v Piranu že pripravljajo razstavo o rezultatih raziskav »Skrivnosti Fizin«.
Dekan Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Peter Vidmar, je ob tem pojasnil, da pomol potrebujejo za potrebe izobraževanja. Bazen pred pomolom morajo poglobiti, saj bo tam nameščen čoln, ki se spušča iz višine in pade v morje ter se malo potopi. »Fakulteta je družbeno odgovorna in želimo, da se to območje čim bolje razišče.«
Petra MežnarcOglasno sporočilo.
