AIS gostota ladijskih trajektorjev v Severnem Jadranu, prikazana v visoki ločljivosti na podlagi letnih podatkov, razkriva ključne vzorce pomorskega prometa v tej strateško pomembni regiji. Takšna karta, podprta z obsežnimi podatkovnimi zbirkami, omogoča podrobno klasifikacijo ladij glede na njihovo vrsto, velikost, ugrez, hitrost in celo glede na nevarni tovor na krovu. Podatki so izjemno dragoceni za pomorsko prostorsko načrtovanje in upravljanje drugih oblik rabe morja ter morskega dna, kot so marikultura, turizem in organizacija športnih dogodkov na vodi.
Prispevajo k boljšemu razumevanju prometnih tokov, optimizaciji plovnih poti ter varnostnih ukrepov, hkrati pa omogočajo analizo vpliva ladijskega prometa na ribolovni pritisk, oceno tveganja za trčenja in nasedanja ter simulacijo potencialnih posledic za morsko okolje. Takšen pristop odpira široke možnosti za izboljšanje pomorske varnosti, trajnostno upravljanje morskih virov in razvoj strategij za zmanjšanje vpliva pomorskega prometa na občutljive ekosisteme.
Doc.dr. Marko Perkovič je ob tem povedal, da projekt povezuje strokovnjake z različnih področij, saj so k sodelovanju povabljeni raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko, Nacionalnega inštituta za biologijo ter Fakultete za elektrotehniko. Poudarja še, da pomembnost in kakovost raziskave potrjuje dejstvo, da je bil projekt med številnimi prijavljenimi ocenjen kot najboljši na tehniškem področju, saj je bilo odobrenih le 20 % prijavljenih projektov. Po njegovih besedah je zasnovan tako, da bodo vsi rezultati takoj in neposredno uporabni za naše edino pristanišče.
Namen projekta je izboljšati učinkovitost, varnost in okoljsko trajnost Luke Koper. “Cilj je ustvariti trajnostni okvir za delovanje pristanišča, ki vključuje ne le tehnični izziv, temveč tudi družbeni proces. Ta zajema zakonodajo, urbanistično načrtovanje, transport, življenjski slog in potrošnjo. V okviru projekta bodo razviti ukrepi za zmanjšanje emisij onesnaževal, ozelenitev pristaniškega območja ter vključitev obnovljivih virov energije v pristaniške dejavnosti,” pojasni Perkovič.
Pomemben del projekta je tudi prehod pristanišča v krožno gospodarstvo, ki vključuje zmanjšanje odpadkov in večjo učinkovitost rabe virov. Po besedah Staše Ferjančič Rosso iz Fakultete za pomorstvo in promet, bo poudarek tudi na varnostnem vidiku, zlasti na povezanosti upravljanja pomorskega prometa z digitalnimi sistemi varnosti. “Kibernetski napadi lahko resno ogrozijo varnost plovbe in povzročijo pomorske nesreče, ki imajo lahko velike okoljske in gospodarske posledice,” je še dodala.
Projekt, po besedah sogovornikov, prispeva tudi k razvoju inovativnih rešitev, ki bodo v prihodnosti vplivale na širše lokalno okolje ter mednarodno pomorsko dejavnost. Vse aktivnosti so namreč zasnovane tako, da bodo izboljšale in nadgradile obstoječe prakse v pristaniškem poslovanju.
Program trajnostnega razvoja svetovnih pristanišč nudi splošen okvir za to, kako lahko pristanišča bolje prispevajo k trajnosti.
Raziskava bo zajela naslednja ključna področja: kibernetska varnost za podjetja, navigacijska kibernetska varnost, varnost industrijskih objektov, trajnostna goriva in skladiščenje LNG, zaznavanje vdorov in preprečevanje vdorov v varnost ter zaščito plovbe na območju pristanišča, PNT in VHF komunikacijska varnost, varnost MetOcean, izzivi nevarnega tovora, poglabljanje in testno premeščanje melja ter opredelitev zelenih koridorjev. Pomemben vidik bo posvečen tudi globalnim spremembam, ki so v zadnjih letih postale ključna okoljska prioriteta evropskih pristanišč.
S tem projektom fakulteta nadaljuje tesno sodelovanje z Luko Koper in prispeva k razvoju okolja, v katerem deluje, hkrati pa projekt naslavlja ključne izzive strateškega razvoja slovenskega pristanišča do leta 2030.
