Fakulteta za pomorstvo in promet praznuje 60 let

Fakulteta za pomorstvo in promet slavi 60. rojstni dan. Ob tej priložnosti so pripravili slavnostno akademijo, na kateri so se spomnili poti, ki so jo prehodili od leta 1960, ko je bila fakulteta zasnovana. So ena manjših članic Univerze v Ljubljani, ki je lansko leto praznovala 100. obletnico. Fakulteta ima vseslovenski in tudi širši evropski ter mednarodni značaj, tako na dodiplomskem izobraževanju univerzitetnih in visokošolskih strokovnih kadrov s področja pomorstva in prometa kot na podiplomskem izobraževanju magistrov stroke in doktorjev znanosti.

Izr. prof. dr. Peter Vidmar je postal dekan Fakultete za pomorstvo in promet v lanskem letu. Ob tako pomembnem mejniku, se dekan in fakulteta zavedajo svojega velikega poslanstva za razvoj in krepitev Slovenije kot deklarirano pomorsko usmerjene države.

Kakšen je bil razvoj fakultete skozi vsa ta leta?

Letos praznujemo 60. obletnico. Na začetku to ni bila fakulteta, bila je Višja pomorska šola,

kjer se je izobraževalo na področju pomorstva in navtičnega strojništva, kar obstaja še danes. Se je pa v nekem vmesnem obdobju pojavila tudi potreba po študiju tehnologije prometa, s področja transporta. To je bilo dobrodošlo, saj je šola takrat pridobila pomembno število študentov, kar ji je dalo dober zagon. V letu 1995 pa je visoka šola postala fakulteta, ki je pridobila univerzitetni program, magistrski študij in kasneje tudi doktorski študij. S tem je postala popolnoma enakovredna članica Univerze v

Ljubljani. V takšni obliki delujemo še danes. Glavna področja so pomorstvo, tehnologija prometa in transportna logistika.

Na katerem programu je največ študentov?

Zaenkrat še vedno na programu tehnologije prometa, na visokošolskem programu. Področje pomorstva ima neko specifiko. Veliko več je študentov navtike, strojnikov pa je nekoliko manj. Zato smo dobili tudi idejo za nadgraditev strojnega programa. Z naslednjim študijskim letom bi dejansko začeli s prenovljenim programom tako strojništva kot navtike. Pomemben poudarek je, da z našim programom strojništva pokrijemo potrebe po strojnem kadru, ne samo za na ladje, ampak tudi za področje obale in celo Primorske, kajti drugega strojniškega programa v tej regiji na nivoju fakultete ni.

Kaj so prednosti fakultete? Zakaj naj se študentje vpišejo k vam?

Fakulteta deluje tako, da nudi kader gospodarstvu. Zato naj bi se tudi študentje vpisovali in to je tudi osnovni moto, da je na področju pomorstva in prometa nasploh, potreba po kadru velika. Po profesionalnem kadru, ki zna delati na področju transportne logistike. Na področju tehnologije prometa te potrebe so, saj se panoga eksponentno širi z uvajanjem novih tehnologij. To znanje je ena specifika in kot fakulteta imamo na tem področju najdaljšo tradicijo med visokošolskimi zavodi, kar prepoznajo tudi podjetja, kjer se naši študentje zaposlujejo.

Programa na področju pomorstva, tako navtika kot strojništvo, imata pa svojo specifiko. Gre za kader, ki je pretežno zaposljiv v tujini, kjer so ladjarji in ladje in kjer je ta kader potreben. V Sloveniji je ladjarjev ostalo manj oziroma so manjši. Ti, ki so, zaposlujejo naše kadre, ampak samo število ponudb je premajhno, da bi lahko zaposlili vse diplomante fakultete. Ne glede na to, je pomorstvo globalni poklic in tudi tisti, ki se zaposlijo v podjetju v Sloveniji, ne delajo v Sloveniji ampak gredo v svet. To je prvi vidik, vidik nabiranja izkušenj.

Zelo pomembno je pa tudi to, da je kader, ki doštudira navtiko ali strojništvo, zaposljiv tudi na kopnem. Predvsem, če imajo nekaj izkušenj z delom na ladjah. Kdor se po karieri na morju odloči za delo na kopnem, nima velikih težav, kajti tak kader je iskan predvsem v službah, ki so podporne ali za neko transportno panogo ali za ladjarsko panogo, za kontrolo tovora, skratka za vse, kar se počne tudi na kopnem.

V kakšne projekte je vključena fakulteta? Tudi kakšne mednarodne?

Fakulteta je zelo vpeta v strokovno in raziskovalno dejavnost, tudi mednarodno. Mednarodni projekti so danes precej odprti, z različnimi programi Evropske unije, kjer sodelujemo. Tu gre predvsem za sodelovanje, ne samo z drugimi državami ampak tudi z drugimi inštitucijami, raziskovalnimi in strokovnimi. Na to temo imamo vsaj pet evropskih projektov, potem so tu projekti nivoja izmenjave študentov in profesorjev.

Smo pa na področju pomorstva in prometa precej prepoznavni tudi doma in veliko sodelujemo s podjetji. Na tem mestu moram omeniti Luko Koper, saj z njimi že 15 let aktivno sodelujemo na vseh strateških projektih razvoja pristanišča. Veliko sodelujemo tudi z Upravo za pomorstvo, kjer nudimo podporo za zagotovitev varnosti plovbe, varnosti pristanišča. Vključeni smo tudi v center za nadzor pomorskega prometa.

Zanimivo je, da smo precej vpeti v lokalne plovne poti, ki se trenutno urejajo skladno z zakonodajo – plovne poti po reki Ljubljanici in reki Dravi. Izdelujemo pa tudi pomorske študije. Raziskovalni del je seveda stvar dela posameznikov. Eno so raziskovalni projekti, ki so vezani na Agencijo RS za raziskave. Trenutno imamo aktiven raziskovalen projekt in programsko skupino. Glede na število zaposlenih in raziskovalcev kotiramo kar dobro, smo precej angažirani in vpeti v celotno panogo.

Kakšne so vaše želje za prihodnost fakultete?

Plani so vedno večji od možnosti, kar je tudi edino prav. Prva skrb je vedno osnovna dejavnost, se pravi pedagoška. Da zagotovimo ustrezno in zadostno število študentov na programih, da programi živijo. To seveda ni vedno odvisno samo od promocije, temveč tudi od panoge. Če panoge ni, se študentje za takšne poklice ne bodo odločali. V bistvu skušamo delovati čisto na generičen način, skušamo promovirati pomorstvo. Promet je precej bolj razumljiv širši javnosti in vsem bližji, pomorstvo pa se je v zadnjih letih precej zanemarilo in se ga je razumelo predvsem kot pristanišče in vse, kar se dogaja v sklopu tega. Seveda temu ni tako. Včasih smo, ko smo imeli za slovenske razmere še pomembnega ladjarja, Splošno plovbo, razumeli, da je takšen ladjar temelj pomorstva oziroma za pomorščake in vse tisto, kar temu sledi. Luka je dobro okno v svet, ampak skozi to okno je treba pluti z ladjami. Če nimaš svojih ladij, je malo težje odpluti v svet. Tu se trudimo, da bi znanje, ki o ladjarstvu in upravljanju z ladjami še vedno obstaja, ohranjali. Vendar se, če nimaš svojega ladjarja, to težko ohranja oziroma se počasi izgubi. Delamo na tem področju, da bi promovirali kako pomembno je ladjarstvo.

Naši programi so zelo strokovni, predvsem pomorski. To je program, ki je vsebinsko reguliran s strani zahtev, ki jih daje mednarodna pomorska organizacija. Potrebno je izpolnjevati zahteve po znanju, ki jih postavlja nekdo od zunaj in takšne zahteve so zelo specifične. Zahtevajo praktično znanje in usposobljenost, ki jo je potrebno pridobiti na primerni opremi, ki je v pomorstvu izjemno draga. Trenutno je v teku projekt dograditve novega pomola pred našo čolnarno in postavitev opreme za reševanje, kar je velik projekt že iz finančnega vidika. Za naslednje leto načrtujemo, skupaj s srednjo pomorsko šolo, obnovo laboratorija oziroma delavnice za strojnike, kjer bi lahko začeli promovirati poklic strojnika z nečim, kar je možno pokazati. Da se vidi, kaj konkretno se dela. Kot edina dislocirana enota Univerze v Ljubljani, imamo nekatere potrebe po študentskih posteljah in po prostorih za gostujoče profesorje in tuje študente, ki so na izmenjavi. V pogovorih s piransko občino smo se dogovorili za prostor, ki trenutno ni v uporabi, v katerem bi uredili določeno število postelj za študente in gostujoče profesorje. Fakulteta se mora še malo bolj uveljaviti v tem prostoru z vidika prepoznavnosti.

Petra MežnarcOglasno sporočilo.