Severni del Jadranskega morja je zelo plitev in redko preseže globino petdeset metrov, globina slovenskega morja pa v povprečju znaša le slabih devetnajst metrov. V tako plitvem morju je morski ekosistem še bolj občutljiv na morebitna izlitja kot v ostalih delih sveta. Dekan fakultete prof. dr. Peter Vidmar je ob tem povedal:
“Da bi bil odziv ob morebitnem onesnaženju morja čim bolj učinkovit, pristop k obvladovanju incidentov pa čim bolj celosten, so partnerske organizacije vseh treh držav, ki si severni Jadran delijo, pristopile k projektu »Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu« s kratico NAMIRS. Namen projekta je povezati in oblikovati operativne postopke za ukrepanje, ki so v veljavi v posameznih državah, v skupen operativni mehanizem za ukrepanje. Z vključevanjem znanja, orodij in virov, ki so na voljo v okviru partnerstva NAMIRS, bo okrepljeno regionalno in medsektorsko sodelovanje med državami. Proces sodelovanja bo izboljšal komunikacijo in operativno usklajevanje odziva na morju in obali. Opredeljeni bodo standardni operativni postopki (SOP) za prve posredovalce in načrt posebnega programa usposabljanja. Da bi zagotovili njihovo popolno razumevanje in uporabo, bodo preizkušeni in potrjeni na posebni simulacijski vaji na morju,« še pojasnjuje dekan.
Projekt sofinancira Evropska komisija, DG ECHO, v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite, vodi pa ga Srednjeevropske pobude (Central European Inititative–CEI-INCE). Trajal bo 24 mesecev, do 28. 2. 2024, skupna vrednost projekta je 950.398,00 evrov. Pri projektu sodeluje tudi UL FPP, vodja projekta pa je mag. Valter Suban.
Nad potekom projekta bdi Usmerjevalni odbor, ki se je prvič sestal 23. septembra v Portorožu, na sestanku, ki sta ga skupaj organizirali Fakulteta za pomorstvo in promet in Uprava RS za zaščito in reševanje. Projektni partnerji so podrobno predstavili potek dosedanjih aktivnosti in načrt za izvedbo nadaljnjih. Ob tem je UL FPP ostalim projektnim partnerjem predstavila strojno in programsko opremo, na kateri se izvajajo simulacije razlitja nafte.
Prof. dr. Vidmar je še povedal, da so bile v okviru projekta v septembru in oktobru izvedene že tri delavnice na temo ocene tveganja za onesnaževanje morja ter ocena občutljivosti, in sicer na Reki, v Portorožu in Trstu. Na delavnicah so udeleženci ocenjevali po lastnem znanju in z vidika področja, ki so ga zastopali (okoljevarstveniki, znanstveniki, državni uslužbenci, gospodarstveniki ter širša javnost), kje obstaja največja možnost izlitja ter oceno ogroženosti obale v primeru takega dogodka. V nadaljevanju projekta bo k izpolnjevanju vprašalnika povabljena tudi širša splošna javnost.
Kot ena od pomembnih – Dobro pozna vsak centimeter našega morja (nad in pod gladino) – pobud za zaščito in varovanje morja kot našega skupnega vira je bil projekt NAMIRS predstavljen na tiskovni konferenci ob začetku vrha o morju na mednarodni regati Barcolana v Trstu.
