Projekt KTTK21 – Kvantne tehnologije za transport in komunikacije v 21. stoletju po besedah prof. dr. Petra Vidmarja predstavlja enega ključnih razvojnih prebojev na stičišču znanosti in industrije.
Dekan je pojasnil, da je projekt usmerjen v povezovanje raziskovalnega potenciala Univerze v Ljubljani z razvojnimi zmogljivostmi gospodarstva, z jasnim ciljem – razviti in uvesti prebojne kvantne tehnologije na področjih prometa, komunikacij in navigacije. Po njegovem mnenju je prav interdisciplinarno sodelovanje ključno za uspeh, zato je v prvem letu poudarek na mreženju, povezovanju strokovnjakov različnih področij ter vključevanju mlajših raziskovalcev.
»Projekt že v začetni fazi razvija konkretne rešitve, zlasti na področju kvantno varnih komunikacij. Gre za povezovanje logističnih centrov, pristanišč in plovil z uporabo naprednih tehnologij, kot je razdeljevanje kvantnih ključev po optičnih vlaknih in prostozračnih povezavah. Ob tem poteka tudi testiranje teh rešitev v realnem okolju ter razvoj kompaktnejše, energijsko učinkovite in robustne opreme na osnovi fotonskih integriranih vezij,« še dodaja. Hkrati potekajo tudi raziskave sinhronizacije, obvladovanja faznega šuma ter razvoj intelektualne lastnine na področju mikrovalovne fotonike in kvantnih komunikacij, tudi za uporabo v podvodnih okoljih.
Po besedah prof. dr. Petra Vidmarja, dekana Fakultete za pomorstvo in promet, projekt vključuje tudi uporabo kvantnega računanja za izboljšanje transporta in logistike. V sodelovanju z industrijo razvijajo in preizkušajo različne algoritme, s poudarkom na učinkovitejšem načrtovanju poti vozil in delovanju kontejnerskih terminalov.
Posebno pozornost namenjajo razvoju kvantnih senzorjev za navigacijo in zaznavanje v razmerah, ko satelitska navigacija ni na voljo. Razvijajo kvantne magnetometre, pospeškometre, giroskope in interferometrične sisteme, ki bodo integrirani v napredne navigacijske rešitve za pomorska in podvodna okolja.
Zanimiv vidik projekta je tudi povezovanje z arheologijo. Dekan je pojasnil, da meritve izvajajo na izbranih arheoloških območjih, ki so bila že sistematično raziskana v okviru projekta MATRES (Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb). Po njegovih besedah ta okolja predstavljajo idealen testni poligon za razvoj navigacije brez satelitov. Ključno vlogo pri tem imajo optični magnetni gradiometri, ki zaznavajo izjemno šibke spremembe Zemljinega magnetnega polja, kar omogoča uporabo naravnih značilnosti kot zanesljivih orientacijskih točk.
Dekan je dodal, da dosedanje terenske izkušnje z magnetouporovnimi senzorji v kombinaciji z inercialnimi merilniki že potrjujejo možnost pretvorbe meritev v uporabne navigacijske informacije. Nadgradnja z naprednimi kvantnimi senzorji pa po njegovem mnenju prinaša večjo natančnost, stabilnost in zanesljivost.
USPEŠNO ZAKLJUČILI PROJEKT SABUVIS II
Kot drugi pomemben projekt je prof. dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet, izpostavil SABUVIS II, ki se osredotoča na razvoj jate avtonomnih podvodnih plovil.
Pojasnil je, da gre za sodobno in stroškovno učinkovitejšo rešitev v primerjavi s klasičnimi podvodnimi sistemi. V okviru mednarodnega sodelovanja so razvili napredna plovila, ki lahko delujejo usklajeno, zanesljivo in brez uporabe satelitske navigacije.
Ključni dosežki vključujejo napredne navigacijske sisteme, nove metode zaznavanja z uporabo sonarjev ter učinkovito vodenje skupine plovil. Terenski preizkusi so potrdili, da sistem deluje tudi v realnih pogojih, kar predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj.
T4RAIL IT-SI: KORAK K UČINKOVITEJŠEMU IN TRAJNOSTNEMU ČEZMEJNEMU ŽELEZNIŠKEMU PROMETU
Kot tretji projekt je prof. dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet, predstavil T4RAIL IT-SI, ki se osredotoča na izboljšanje čezmejnega železniškega prometa med Slovenijo in Italijo.
Pojasnil je, da so v okviru projekta razvili napredno digitalno komunikacijsko orodje za varnejše in učinkovitejše upravljanje železniškega prometa, ki so ga tudi uspešno testirali v realnih operativnih pogojih. Projekt vključuje tudi pomembne socioekonomske analize, ki so pokazale interes mladih za delo v železniškem sektorju, hkrati pa opozorile na izzive, kot so izmensko delo in delo ob vikendih.
Dekan je izpostavil tudi velik potencial za preusmerjanje tovora s cest na železnico. En tovorni vlak namreč pomeni približno 44 manj tovornjakov na cestah, kar pomembno prispeva k zmanjšanju emisij.
Dodal je še, da so analizirali tudi mobilnost prebivalcev obmejnih občin Obalno-kraške in Goriške regije. Skoraj polovica vprašanih podpira pogostejše železniške povezave z Italijo in bi ob povečanju dnevnih povezav bistveno pogosteje uporabljala vlak, kar bi dodatno spodbudilo prehod na trajnostni potniški promet.
PRIJAVLJENI PROJEKTI PROGRAMA HORIZON
SAFEPORT: varna uvedba zelenih goriv v evropskih pristaniščih
Kot naslednji projekt je dekan, prof. dr. Peter Vidmar, izpostavil SAFEPORT, ki se osredotoča na varno uvajanje novih, okolju prijaznih goriv v pristaniščih. Projekt razvija skupen evropski okvir za uporabo goriv, kot so vodik, amonijak in metanol, ter vključuje oceno tveganj, pripravo varnostnih smernic in izobraževanje pristaniškega osebja. Poteka v sodelovanju številnih evropskih partnerjev, rešitve pa bodo preizkušene tudi v realnih pristaniščih, med drugim v Kopru. Po ocenah bo pomembno prispeval k varnejši in hitrejši zeleni preobrazbi evropskega pomorstva.
RESPIRE: natančno spremljanje emisij za čistejša pristanišča
Projekt RESPIRE se osredotoča na spremljanje in analizo emisij v pristaniščih ter združuje različne merilne tehnologije – od senzorjev in meritev na plovilih do daljinskega zaznavanja – z namenom pridobiti natančne in zanesljive podatke o onesnaževanju.
Po besedah dekana je ključna novost možnost natančnega določanja izvora emisij in njihove povezanosti s posameznimi dejavnostmi. Projekt bo pomembno prispeval k boljšemu upravljanju kakovosti zraka v pristaniščih ter k prehodu v trajnostni pomorski promet.
COMPASS: pametna, trajnostna in odporna pristanišča prihodnosti
Kot še en pomemben projekt je prof. dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet, predstavil COMPASS, ki je usmerjen v digitalno in trajnostno preobrazbo evropskih pristanišč.
Pojasnil je, da projekt razvija napredne digitalne rešitve, energetsko učinkovite sisteme ter orodja za boljše upravljanje prometa in podatkov v pristaniščih. Poseben poudarek je na zmanjševanju emisij, uvajanju napajanja ladij z obale ter kibernetski varnosti.
Po njegovih besedah fakulteta v projektu prispeva predvsem znanje na področju analize tveganj, modeliranja in uporabe umetne inteligence. Projekt bo pomembno prispeval k razvoju varnejših, učinkovitejših in podnebno odpornih pristanišč prihodnosti.
