GAJA – ENA SAMA

Ali ste vedeli, da povprečen Evropejec na leto zapravi 600 € za oblačila in 150 € za čevlje? Naše nakupovalne navade gredo v nebo! V zadnjih 40-tih letih se je količina ladijskega transporta povečala za kar 250%. In kaj imajo ob tem skupnega nakupovanje, fotografija in ekologija?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Na videz nezdružljivo, a vendarle marsikaj. Vsi ti podatki so vzpodbudili priznano fotografinjo Urško Košir iz Studia Železna, da je ob dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, skupaj s partnerji Inštituta za zdravje in okolje predstavila fotografsko razstavo Gaja – ena sama. Ta je iz Ljubljane preko Novega Mesta in Celja sedaj pripotovala v Koper.

Razstava je v vsakem izmed mest potekala pod častnim pokroviteljstvom lokalnih županov. V Ljubljani je bila spomladi kar sedem tednov na ogled na Krakovskem nasipu, v odprti galeriji Mestne občine Ljubljana, pod častnim pokroviteljstvom gospoda župana, Zorana Jankovića, v Novem mestu je jeseni tri tedne krasila Glavni trg pod častnim pokroviteljstvom gospoda župana, Gregorja Macedonija, v Kopru pa je bila kot premierna razstava dva tedna na ogled na novo odprtem Muzejskem trgu pod častnim pokroviteljstvom gospoda župana, Aleša Bržana.

Razstava je trenutno do sredine decembra na ogled v Galeriji Luke Koper, kjer je avtorica posnela nekaj fotografij. V ladijskih kontejnerjih potuje kar 80% blaga, ki ga potrošniki kupujemo.

 

Projekt upodablja problematiko aktualnega življenjskega sloga, kot so brezglavo potrošništvo, uničevanje krajine, zasipanje z odpadki in izpusti ter podnebne spremembe, ki se na različne načine kažejo na kakovosti našega življenja in vplivajo na naše zdravje. Naslov razstave je izpeljan iz reka »Mama je ena sama.«

Tudi naša Zemlja oziroma mama Gaja je namreč ena sama.  kar je fotografinji služilo kot inspiracija pri zasnovi projekta: »Gaja je ena sama in si nikakor ne zasluži takšnega nehvaležnega ravnanja s svojimi viri. Ukrepati moramo sedaj, vsi skupaj, vključno s politiko in še posebej korporacijami, preden bo prepozno. Žal je trenutno pri sprejemanju zelenih odločitev še vedno na prvem mestu koristoljubje. Če se navežem na znan indijanski pregovor: Ko bomo posekali zadnje drevo, ujeli zadnjo ribo in zastrupili zadnjo kapljo vode, bomo spoznali, da se od denarja ne da živeti. In potem nam res ostane samo še pobeg na Mars,« opozarja fotografinja, ki v svoje projekte rada vključi ženske modele z močno karizmo.

 

»Dolgoletne izkušnje dela z ženskami so mi dale vedeti, da vsaka ženska v sebi nosi mnogo več moči, kot jo je sama morda pripravljena izraziti, lahko pa to stori s pomočjo fotografije, kjer je njena pojava ojačana še z zgodbo, ki stoji za tem. Ženske na mojih fotografijah prenašajo močna sporočila, najsi gre za osebne zgodbe ali družbeno-umetniške kot je trenutna razstava. Z besedo in sliko želim spodbuditi spoznanje vsakega posameznika, da gre za zelo aktualno tematiko, v kateri smo vsi del težave, dobra novica pa je, da smo hkrati lahko tudi del rešitve!« dodaja avtorica. zavedati predvsem vpliva svojih dejanj in ker smo ljudje vizualna bitja, se posledic svojega ravnanja pogosto začnemo zavedati šele, ko smo z njimi soočeni.

 

Razstavo fotografinja posveča svoji pokojni stari mami, Mariji Košir, ki je avtorico skozi življenje in delo na kmetiji že kot otroka navdihovala in jo spodbujala k varovanju narave ter skrbi za živali. Bila je rojena prav na dan Zemlje, v letošnjem letu pa bi praznovala okroglih 95 let.