Koprski gasilci na leto opravijo več kot tisoč intervencij. Požari so le del njihovega dela. Posredujejo tudi ob prometnih nesrečah, poplavah, neurjih in nesrečah z nevarnimi snovmi, rešujejo ljudi in živali ter pomagajo v številnih drugih situacijah, v katerih se ljudje znajdejo v stiski.
KO ZAZVONI ALARM, VSAK VE, KAJ MORA STORITI
Gasilska brigada Koper ima nekaj manj kot 70 zaposlenih, od tega okoli 60 operativnih gasilcev. Razporejeni so v štiri izmene, v katerih je približno 15 gasilcev, del ekipe pa deluje tudi v izpostavi Lucija. Za nemoteno delovanje brigade niso pomembni le operativni gasilci, temveč tudi zaposleni na področju preventive, vzdrževanja, informatike, vodstva in drugih podpornih služb.
Kot pojasnjuje vodja gasilske preventive Jože Fidel, se kakovost intervencije začne precej prej, preden zazvoni alarm. Vozila in oprema morajo biti ves čas brezhibni, gasilci ustrezno usposobljeni in kondicijsko pripravljeni, pomembno vlogo pa ima tudi preventivno delo.
Ko zazvoni alarm, se vsakdan v nekaj sekundah ustavi. Gasilci prekinejo delo, se opremijo in hitro sedejo v vozila.
»Ko zazvoni alarm, ne gre za kaotičen tek do vozila, ampak za zelo dobro utečen postopek, ki ga gasilci ponavljajo in vadijo. Na sami intervenciji nima vsak enake naloge. Ekipa je organizirana hierarhično in vsak ve, kaj je njegova zadolžitev,« pojasnjuje Fidel.
Še pred izvozom zberejo ključne informacije o dogodku – kaj se je zgodilo, kam so namenjeni, ali so ogrožene osebe in kakšne nevarnosti jih lahko čakajo. Na podlagi teh podatkov določijo ekipo, vozila in opremo, ki bodo potrebni.
Nato sledi vožnja proti kraju dogodka. Tudi takrat se delo ne ustavi. Gasilci ostajajo v radijski zvezi, prejemajo nove informacije, vodja razdeli prve naloge, ekipa pa se že med vožnjo pripravlja na različne scenarije.
Ko prispejo na kraj, vodja najprej oceni situacijo in določi prioritete. Gasilci iz vozil vzamejo potrebno opremo in začnejo ukrepati. Toda razmere na terenu so lahko drugačne od prvih informacij. Načrt se zato lahko spremeni v nekaj sekundah.
Takrat štejejo predvsem zbranost, izkušnje in zaupanje v ekipo.
VEČ KOT TISOČKRAT NA LETO POTREBUJEMO NJIHOVO POMOČ
Delo na območju slovenske Istre prinaša tudi posebne izzive. Morje, pristanišče, industrija, gost promet, strnjena naselja, težko dostopen teren in sredozemsko rastlinje ustvarjajo zelo različne razmere, na katere morajo biti gasilci pripravljeni.
Gasilska brigada Koper v povprečju opravi okoli 1100 intervencij na leto, pri čemer so poletni meseci zaradi večjega števila ljudi, prometa in nevarnosti požarov v naravi še posebej zahtevni.
»Naš največji izziv je prav raznolikost. Koprski gasilec mora biti usposobljen za zelo različne situacije in vedno pripravljen na to, da se lahko okoliščine na terenu zelo hitro spremenijo,« pravi Fidel.
Ker je vsaka intervencija drugačna, mora biti gasilec pripravljen tudi na scenarij, ki ga še nikoli ni doživel. Temu je prilagojena tudi njihova oprema. Poleg klasičnih gasilskih vozil imajo specializirano tehniko za najzahtevnejše intervencije, med drugim avtolestev, tehnična vozila in posebno dvopotno vozilo za posredovanje na območju drugega tira in v železniških predorih. A najpomembnejši ostajajo ljudje – njihovo znanje, izkušnje in pripravljenost na ukrepanje.
KO GASILCI HITIJO, ŠTEJE VSAKA SEKUNDA
»Ko se nekam peljemo z modrimi lučmi in sireno, se ne peljemo ‘samo’ na požar ali prometno nesrečo, ampak k človeku, ki nas v tistem trenutku zares potrebuje,« poudarja Fidel.
Njihova pot do kraja nesreče je tekma s časom, pri kateri lahko pomembno vlogo odigramo tudi mi sami. Vozniki moramo ostati mirni in intervencijskim vozilom omogočiti varen prehod, ob zastojih pa pravočasno ustvariti reševalni pas. Zaparkirani dovozi, preozke poti ali vozila na intervencijskih poteh lahko gasilcem zaprejo pot in odvzamejo dragocene sekunde.
Ko prispejo na kraj, jim lahko pomagamo še na en način – tako, da se umaknemo. Snemanje, fotografiranje in približevanje nesreči niso le nepotrebni, ampak lahko otežijo delo tistim, ki so prišli pomagati, in ogrozijo tudi druge.
Največ pa lahko naredimo, še preden se sirene sploh oglasijo. S skrbnim ravnanjem z električnimi napravami, ognjem, kurilnimi napravami in nevarnimi snovmi lahko preprečimo marsikateri požar. In ko se vendarle zgodi najhujše, je pomembno, da poznamo številko 112 ter znamo mirno in natančno povedati, kaj se je zgodilo in kje je potrebna pomoč, še poudarja Jože Fidel.
Gasilci bodo naredili vse, kar je v njihovi moči. Naša naloga pa je, da jim do človeka, ki ga rešujejo, omogočimo najhitrejšo in najvarnejšo pot.
ZA JUNAKOM S ČELADO JE ČLOVEK
Morda je prav to del njihovega poklica, ki ga najlažje spregledamo. Za čelado, zaščitno obleko in sireno je človek. Človek, ki ob alarmu ne ve, kaj ga čaka, ve pa, da ga nekdo potrebuje.
Njihova junaškost ni v velikih besedah. Je v pripravljenosti, da se znova in znova podajo v neznano, v ogenj, dim, razbitine, da bi pomagali nekomu, ki ga morda sploh ne poznajo. Je v znanju, disciplini, pogumu in predvsem zaupanju v človeka, ki stoji ob njih.
Ko jih vidimo na kraju nesreče, vidimo le trenutek njihovega dela. Za njim so ure treningov, usposabljanj, preverjanja opreme, načrtovanja in priprav. Vse zato, da so pripravljeni, ko nekdo na številki 112 pokliče na pomoč.
Takrat ni časa za oklevanje. Treba je iti. Tja, od koder drugi bežijo. Ker je nekje nekdo, ki jih potrebuje.
