Popovič: Laho je kup starega železa
Na portalu Regionalobala so poročali o tem, da je Boris Popovič prekinil molk in spregovoril o svojem nesojenem prevzemu ladje Laho, in tem, da je po njegovem odstopu od projekta slednjo pred uničenjem rešil Gašpar Gašpar Mišič. Ker je svoje očitke uperil tako proti novemu lastniku ladje kot tudi javnim institucijam, ki bodo pri projektu vrnitve ladje v Slovenijo sodelovale, smo za odziv na njegove besede poprosili tako Mišiča kot koprskega župana Aleša Bržana.
Nesojeni “kupec” Boris Popovič, ki je veljal za prvega rešitelja “zadnjega upanja”, je ladjo Laho za portal Regionalobala opisal kot kup starega železa, ki naj ne bi imela nikakršne dodane vrednosti, prevzeti pa da jo je želel, ker je ocenil, da bi lahko bila zaradi priveza ob portoroški obali magnet za turiste, ki želijo nekaj drugačnega.
Gašpar Gašpar Mišič je Popovičevo mnenje o ladji ocenil kot legitimno.
“Prepričan sem, da je imel z ladjo Laho dobre namene, a je nanjo gledal skozi pragmatično, funkcionalno prizmo. Sam sem jo moral pogledati drugače – kot nacionalni artefakt,” je dejal.
Mišič: Zame je LAHO muzejski artefakt
Strinja se, da je ladja kup starega železa, če jo ocenjujemo kot komercialno plovilo, ki bi moralo izpolnjevati varnostne standarde SOLAS in klasifikacije za komercialno plovbo.
“Za tak namen tudi sam ne bi nikoli kupil ladje. Zame LAHO predstavlja muzejski artefakt, 122 let staro kovičeno konstrukcijo, zadnjo veliko ladjo pod slovensko zastavo, del kulturne krajine slovenske Istre in najstarejšo ohranjeno kovano ladjo v širši regiji,” je pojasnil Mišič.
Po njegovih besedah naj bi bilo stanje ladjinega trupa za njeno starost presenetljivo dobro, kar naj bi mu potrdili tudi strokovnjaki, s čimer je demantiral Popovičeve trditve o slabem stanju ladje, zaradi česar naj bi sam tudi odstopil od projekta.
Gašpar Gašpar Mišič: Preprečili smo, da bi ladja Laho šla v razrez (video)
Reševanje ladje z davkoplačevalskim denarjem?
Popovič je novemu lastniku ladje očital tudi kupčkanje z državnimi in občinskimi davkoplačevalskimi evri, češ naj bi pod pretvezo reševanja slovenske pomorske države pridobil znatna javna sredstva.
Mišič je tudi te očitke demantiral z zagotovilom, da ne potrebuje proračunskega denarja za rešitev ladje.
“Davkoplačevalci ne bodo plačevali mojega projekta, sam nosim stroške, država in občine dajejo le institucionalno podporo, tako kot pri vsakem muzeju,” je poudaril.
Tudi na domneve o samopromociji se je Mišič odzval jasno in odločno. Po njegovih besedah je bila njegova vloga, da ustavi razrez ladje, ki bi predstavljal nepopravljivo izgubo za Slovenijo.
“Če bi želel politično promocijo, bi počakal, da ladjo razrežejo in potem kritiziral vse po spisku, storil pa sem ravno obratno – prevzel odgovornost, tveganje in stroške,” je dejal.
“Vključitev javnih institucij je njihova dolžnost”
Odzval se je tudi na namigovanja o nezakonitosti vključevanja občin, ministrstva in javnih institucij v projekt urejanja muzeja na ladji, ki bi bila vbetonirana v koprskem mandraču.
Po njegovih besedah je nujno, da v primeru zadnjega artefakta slovenske pomorske dediščine občine izrazijo podporo, da stroka poda mnenje, da ministrstvo preveri možnosti financiranja muzejev, da se zaščiti kulturni objekt nacionalnega pomena.
“Nobenega javnega denarja nisem prejel, nobene zaveze ni, da bi ga prejel, vse institucije pa delujejo v svojem pravnem okviru,” je bil jasen Mišič.
Aleš Bržan: Laho ima zgodovinski, simbolni in družbeni pomen
Popovič je bil oster tudi do koprskega župana Aleša Bržana, ki naj bi po njegovih besedah zlorabil položaj in Mišiču obljubil trajni privez ob carinskem pomolu in brezplačno uporabo celotnega carinskega pomola za gostinsko dejavnost, zato smo se za odziv obrnili tudi na Mestno občino Koper.
Kot je pojasnil župan Aleš Bržan, so župani istrskih občin odločitev, da zagotovijo prostor za ladjo Laho, sprejeli zaradi njenega zgodovinskega, simbolnega in družbenega pomena.
“Po slovenskem morju je plula skoraj celotno zgodovino slovenske države in predstavljala pomemben sestavni del turistične ponudbe destinacije slovenske Istre. S svojimi plovbami je naše morje približala tisočem državljank in državljanov ter našim gostom ponujala izkušnjo, ki jo sodobna plovila ne morejo poustvariti. Dejstvo, da se je ladji Laho življenjska doba iztekla, ne pomeni, da je s tem izničena njena vloga pri ohranjanju pomorske identitete Slovenije,” je pojasnil Bržan.
Skupaj z ostalimi istrskimi občinami so pripravljeni sodelovati pri prizadevanjih za vrnitev ladje v Slovenijo, pri obnovi ladje in njeni umestitvi v prostor pa ne bodo finančno sodelovale, temveč bodo zagotovile vso administrativno in drugo podporo, ki jo bo v postopku umestitve potreboval njen lastnik, je še dodal koprski župan.
