Kot je za TV Koper dejal novi lastnik ladje, portoroški podjetnik Gašpar Gašpar Mišič, se projekt zapleta pri tehničnih vprašanjih oziroma pri pridobivanju dovoljenja za plovbo po slovenskem morju. Ladji namreč čez nekaj tednov potečejo veljavna spričevala za varno plovbo.
Ker lastnik potrebnih popravil ne more izvesti v Sloveniji, prihod ladje v slovensko morje trenutno ni dovoljen. Na Upravi za pomorstvo so pojasnili, da je vrnitev ladje mogoča le ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev.
Plovno dovoljenje do 9. 1. 2026
Mišič nam je potrdil da Uprava RS za pomorstvo ladji LAHO do danes ni dovolila enkratnega prihoda v Slovenijo, čeprav ima veljavno klaso, plovno dovoljenje in zavarovanje do 9. 1. 2026.
“Ladja se torej ne zadržuje v tujini zato, ker ne bi izpolnjevala osnovnih varnostnih pogojev, temveč zaradi upravne odločitve,” je izpostavil.
Opozoril je, da se ladjo še vedno obravnava, kot da bo po prihodu nadaljevala redno plovbo, čeprav to ni njen namen.
»Laho se ne vrača zato, da bi še naprej plul, temveč izključno zato, da bi bil preurejen v muzejsko ladjo, prekategorizirana v plavajočo napravo in nato stalno stacionirana v pristanišču, brez nadaljnje plovbe,« je poudaril.
Prav v tem vidi ključni razkorak med dejanskim namenom projekta in upravno razlago.
O ladji Laho danes tudi koprski svetniki
O ladji Laho bodo danes razpravljali tudi na seji občinskega sveta Mestne občine Koper, kjer bodo odločali o spremembah odloka o lokalnem pristanišču. Te bi omogočile privez ladje v mestnem mandraču, kar bi bil pomemben korak k dolgoročni rešitvi.
Lastnik ob tem ne skriva razočaranja nad molkom državnih institucij in politike. Sprašuje se, ali je dejstvo, da gre za edino večjo ladjo pod slovensko zastavo, res tako nepomembno. Po njegovih besedah je primer Laha pokazatelj, kako lahko togost postopkov ogrozi projekt, ki je v jasnem javnem interesu.
Mišič: Laho je projekt prihodnosti
Mišič poudarja, da Laho ni zgolj staro plovilo, temveč zadnji veliki artefakt slovenske pomorske zgodovine in hkrati projekt prihodnosti. Na ladji vidi priložnost za vzpostavitev prvega celostnega digitalnega pomorskega muzeja v Sloveniji – prostora, kjer pomorska zgodovina ne bi bila predstavljena le skozi vitrine, temveč kot izkušnja, ki jo je mogoče videti, slišati in doživeti. Takšen muzej bi povezoval pomorstvo, ladjedelništvo, ribištvo, razvoj Luke Koper in Splošne plovbe, pomorske poklice ter izobraževanje mladih.
Gašpar Gašpar Mišič: Preprečili smo, da bi ladja Laho šla v razrez (video)
Posebej poudarja, da ima projekt široko podporo – tako vseh štirih istrskih županov kot muzejske stroke in javnosti, hkrati pa ima podlago tudi v Resoluciji o pomorski usmeritvi Republike Slovenije iz leta 1991. Po njegovem mnenju ne gre za zasebni interes, temveč za javno odgovornost.
»Če ladji ne omogočimo niti enkratnega prihoda domov, obstaja realna nevarnost, da bo končala v razrezu. In ko izgine nekaj, kar je zadnje, pogosto izgine tudi spomin,« opozarja Mišič in dodaja, da Laho danes ne prosi za privilegije, temveč zgolj za možnost, da se vrne domov, in postane to, kar lahko je – živi muzej prihodnosti.
