Včeraj so v Pretorski palači predstavili geološko študijo o primernosti umestitve geotermalne elektrarne na območju Mestne občine Koper, ki jo je izdelalo islandsko podjetje Mannvit, eno od svetovnih vodilnih podjetij na področju projektiranja geotermalnih elektrarn. Glavne izsledke študije sta povzela projektni vodja in glavni geolog podjetja dr. Gabor Molnar in dr. Laszlo Adam, dogodka se je udeležil tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan
»Ko govorimo o trajnostnem razvoju, o zeleni, čisti energiji, imamo v mislih elektrifikacijo na praktično vseh področjih. Česar pa se morda ne zavedamo najbolje, je, da ta razvoj prinaša tudi vse večje potrebe po pridobivanju in dobavi električne energije«, je v pozdravnem nagovoru poudaril koprski župan Aleš Bržan in izpostavil, da bomo trendom trajnostnega razvoja lahko sledili le, če se bomo znali prilagoditi in se preusmeriti v okolju bolj prijazne, obnovljive vire energije.
Koprska občina že nekaj časa preučuje možnosti izkoriščenja geotermalne energije za postavitev elektrarne zmogljivosti 20 megavatov, ki bi lahko oskrbela 20.000 gospodinjstev, je pojasnil fizik Aljoša Žerjal. Raziskave, ki jih je skupaj z lokalnimi podjetji predhodno opravil Oddelk za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut OGS iz Trsta, so nakazale, da obstajajo okvirni pogoji za postavitev tovrstne elektrarne. V ta namen so vzpostavili stike z islandsko družbo Mannvit, katere predstavniki so danes predstavili tovrstne rešitve, ki že delujejo na Madžarskem.
Če bi nadaljnje raziskave potrdile smotrnost in upravičenost naložbe na območju Kopra, bi bila ta po oceni Žerjala vredna med 50 in 100 milijoni evrov, povrnila pa bi se v šestih do sedmih letih. Za poskusno vrtino, ki bi segala do 5000 metrov v globino in na podlagi katere bi lahko realno ocenili, ali je umestitev geotermalne elektrarne na našem območju res smiselna in ekonomsko upravičena, bi bilo treba vložiti približno štiri milijone evrov. Del projekta bi lahko financirali tudi iz naslova sredstev Evropske unije, a ta k financiranju projektov pristopi šele v drugi fazi, ko je izvedljivost projekta že potrjena.
Da je zamisel obetavna, je ocenil tudi prof. dr. Marko Vrabec iz ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete: »Težava je v tem, da so lahko te specifične lokalne razmere ravno tam, kjer zavrtaš, neustrezne«. To pa bi bilo mogoče ugotoviti samo z vrtino globine med 3500 in 5000 metri.
Voda se zaradi toplote iz Zemljine notranjosti segreje in to bi želeli izkoristiti. Za delovanje geotermalne elektrarne bi sicer potrebovali temperaturo vode okoli 120 stopinj Celzija. Podrobnejše analize bi opozorile na morebitno prisotnost snovi, ki bi bile nevarne zaradi možnosti korozije, ter opredelile količino razpoložljive vode, je še dodal Vrabec.
Koprska občina preučuje to okolju prijazno možnost pridobivanja energije, vendar bodo morali, kot je ob robu predstavitve ocenil koprski župan Aleš Bržan, stvar še preučiti, predvsem pa opraviti dodatne študije, preden se odločijo za testiranja. Med drugim je treba razmisliti, kako bi lahko porazdelili tveganje še na druge potencialne deležnike, da ne bi celotnega stroška testiranja prenesli na lokalno skupnost.
