Vse se je začelo 21. decembra 1948, ko se je v Portorožu oblikovala glasbena šola, ki se je že leta 1950 preselila v Koper, kjer se še danes kalijo odlični … kaj odlični, vrhunski glasbeniki. Leta 1955 je šola dobila še današnje prostore v zgodovinski lepotici, palači Gravisi-Barbabianca, v istem letu sta se ji priključili še glasbena šola Izola in Piran, zadnjih dvajset let pa v okviru šole deluje tudi baletni oddelek.
»V glasbeni šoli sta v prvih letih učila le dva učitelja, danes nas je sedemdeset, ki skrbimo za to, da otrokom ponudimo kakovostne ure učenja najrazličnejših inštrumentov in petja,« je povedal ravnatelj Glasbene šole Koper, Iztok Babnik, ki je ravnateljevanje na šoli s tako dolgo tradicijo prevzel s ponosom, predvsem pa z odgovornostjo, da šolo razvija v pravo smer.
Šola zajema celotno slovensko obalno območje, vse tri njene ustanoviteljice Mestno občino Koper, Občino Izola in Občino Piran, pa tudi Ankaran se danes aktivno vključuje. Podružnice so večinoma umeščene v stara mestna jedra, kjer se srečata stičišče kulture in bogata kulturna dediščina, ki krajem dajejo pečat kulturne samozavesti. Kot nam je zaupal ravnatelj Iztok Babnik se pouk poleg tega izvaja tudi v prostorih nekaterih obalnih osnovnih šol.
Kljub temu pa se po besedah Babnika v Glasbeni šoli srečujejo z nekaterimi težavami, saj so palače Gravisi-Barbabianca v Kopru, Besenghi degli Ughi v Izoli in Benvenuti v Piranu, ki predstavljajo velik del kulturne dediščine, vedno znova potrebne različnih sanacijskih del in ravno zaradi njihovega historičnega pomena, so nadobudni glasbeniki in njihovi učitelji pri svojem delu nemalokrat omejeni.
»Kljub temu, smo zelo hvaležni, da imamo prostore, ki nam ne glede na vse, na koncu le omogočajo, da svoje projekte izpeljemo, saj je prav na račun tega, da imamo veliko učiteljev tudi veliko idej in medsebojnega sodelovanja, ne gre pa tudi brez zdrave tekmovalnosti med učitelji, ki je vsekakor dobrodošla, saj na ta način vsi skupaj stremimo k temu, da smo vedno boljši in je naše delo tako lahko resnično kakovostno. Zelo pomembno je, da naše učitelje lahko še dodatno izobražujemo in s tem dvigujemo raven znanja, ki ga nato predajajo svojim učencem. Izpostaviti moram še, da se med drugim povezujemo s tujimi učitelji in glasbeniki, ki jih povabimo tudi k nam ter redno spremljamo trende, ki se na področju glasbe in glasbenih šol dogajajo po svetu,« je poudaril Iztok Babnik, ki je dodal, da svojim učiteljem zaupa, saj so vsi med njimi strokovno podkovani in pri svojem delu avtonomni.
Glasbena šola, kjer so zanimivi projekti stalnica
Najštevilčnejši strokovni aktiv na Glasbeni šoli Koper, je aktiv devetnajstih pianistov, ki vsako leto k sodelovanju povabijo znane pianiste, tako iz Slovenije kot iz tujine, ki nato predajajo svoje znanje in izkušnje otrokom in ne nazadnje tudi učiteljem. »Poleg tega smo tesno povezani z Gimnazijo Koper, za katero pripravljamo program za smer glasbe kamor prav tako večkrat povabimo znana glasbena imena, ki obogatijo šolske ure, sicer pa so tudi vsi ostali učitelji vpeti v zelo različne projekte, ki širijo obzorja naših učencev in jim hkrati dajejo nove usmeritve. Nikakor ne smemo pozabiti na naše kitariste, klarinetiste, flavtiste, ki vsako leto priredijo zanimive »masterclasse« z odmevnimi svetovno znanimi glasbenimi imeni. Omeniti velja Mednarodno združevanje flavtistov, ki ga vsako drugo leto organiziramo ob pomoči društva Modriart, v sodelovanju z društvom prijateljev glasbe Koper organiziramo tudi Mednarodni bienale sodobne glasbe v Kopru, kjer so poleg koncertov organizirane še zanimive glasbene delavnice, ki jih vodijo domači in tuji učitelji, v sodelovanju z društvom Kitarika organiziramo istoimenski festival in še mnogo je tega,« je naštel le nekaj zanimivih projektov pri katerih sodelujejo, ravnatelj glasbene šole Koper, ki je ob tem poudaril, da je vsekakor zelo pomembno, da se šole med sabo povezujejo, tako na domači kot tudi svetovni ravni: »Le skupaj in povezani smo lahko uspešni.«Zadnji, ki je obiskal glasbeno šolo v Kopru in navduševal učence in učitelje je eden najboljših jazz pianistov na svetu Renato Chicco, ki predava na Akademiji za jazz v Gradcu, pred tem pa je več kot deset let uspešno deloval v New Yorku. Ne smemo pozabit omeniti, da je glasbenik sicer Izolan, ki si je izbral težko in hkrati čudovito pot uspeha v tujini. Za učence in učitelje Glasbene šole Koper je pripravil »masterclass« o jazzu.»Eksotični« inštrumenti, ki vsako leto zabavajo otroke tudi skozi glasbene pravljice
Na glasbeni šoli Koper najdete vse inštrumente, edini inštrumenti, ki jih ne poučujejo so diatonična harmonika, citre in tamburice, vsekakor pa poskušajo poskrbeti, da otroci v roke dobijo vse inštrumente, ki so v svetu glasbe pomembni, med ljudmi pa kljub temu manj znani. Kot nam je zaupal ravnatelj glasbene šole, je največ vpisa prav na klavir in kitaro, se pa veliko deklic odloča za flavto in violino. Tudi violončelo, kontrabas in viola niso zapostavljeni, čeprav je včasih že pri kontrabasu morda težava, saj velja za velik inštrument. Druga zgodba je po besedah Babnika fagot, ki je za starše in otroke zanimiv inštrument, se pa zanj ne odločajo zelo pogosto. Poudariti je treba, da je fagot sicer stalni spremljevalec simfoničnega orkestra in v njem igra, poleg klarineta, flavte in oboe (vsa štiri pihala skupaj sestavljajo simfonični korpus), pomembno vlogo. Tu so še tolkala, »večinoma se otroci odločajo za bobne, se pa skozi sam proces učenja srečajo z vsemi vrstami tolkal od ksilofona, do marimbe, vibrafona, tehnike malega bobna … Lep vpis beležimo tudi na kromatično in klavirsko harmoniko, diatonične pa žal tu ne poučujemo. Poleg že naštetih inštrumentov sta otrokom zanimiva tudi saksofon in trobenta, zadnja leta celo pozavna in evfonij. Zagotovo pa med zapostavljene inštrumente spada rog, ki je prav tako kot kontrabas eden večjih inštrumentov zaradi česar se starši bolj ne odločajo zanj. Kljub temu, pa na račun glasbenih pravljic, ki jih pripravljamo za otroke in tako med drugim predstavimo tudi »eksotične« inštrumente, vsako leto uspemo pridobiti učence, ki jih navdušimo prav nad temi.«
Na individualnem pouku, kjer se otroci učijo inštrument in petje, je tako vključenih 840 učencev, na baletni oddelek je vpisanih približno 120 otrok, predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico pa prav tako obiskuje nekaj več kot 100 otrok, skupaj torej več kot 1000 otrok. Ob tem je treba izpostaviti, da so bili vpisi za novo šolsko leto že izvedeni v maju, kljub temu pa je v Izoli in Piranu še vedno možnost vpisa na trobento, rog, tubo in nasploh na vse trobilne inštrumente ter za najmlajše (otroci od 5 – 6 let) tudi vpis na glasbeno pripravnico. Iztok Babnik je tako izpostavil, da je »za otroke, ki se odločajo za inštrumente pomembno, da se odločijo predvsem na podlagi tega, da bodo z inštrumentom katerega se učijo lahko sodelovali na različnih področjih, tako v orkestru, ansamblu, big bendu …, skratka pomembno je, da nam inštrument, ki ga igramo omogoča tudi povezovanje in druženje, kar nam daje tisto pravo noto, ki je pomembna za naš razvoj in ne nazadnje tudi za kulturo samo.«
Kot zanimivost naj omenimo, da so se na glasbeni šoli kalili tudi nekateri znani slovenski glasbeniki, skladatelji, dirigenti, kot so flavtistka in pevka Tinkara Kovač, dirigent in skladatelj Patrik Greblo, Marko Vatovec, ki je danes dekan Akademije za glasbo v Ljubljani, Sidonija Lebar, ki deluje v Zagrebški filharmoniji, Rudi Bučar, Lea Sirk in mnogi drugi.Prostorska stiska
In prav zaradi otrok, ki jih je z vsakim letom več, so se na glasbeni šoli Koper začeli srečevati s prostorsko stisko. Nekatere programe so tako preselili v nekatere osnovne šole, je pa zadnja leta največja težava v Piranu, kjer preglavic sicer ne povzroča prostorska stiska kot taka, eno od težav je predvsem ta, da je Piran zaprl vrata za promet, kar staršem predstavlja pravi izziv in ne nazadnje tudi slabo voljo, poleg tega palača Benvenuti ne omogoča primerne dvorane, v kateri bi otroci nastopali in vadili. Nejevoljo povzročajo tudi razmere, ki se v Piranu dogajajo že nekaj let, saj vemo, da se v zimskem času poveča kriminaliteta na področju vlomov, kar staršem povzroča še dodatne preglavice, predvsem pa strah. »Dogaja se, da se na račun tega starši odločajo celo za izpis svojih otrok oziroma za prepis otrok v Izolo in Koper. Že nekaj let se trudimo, da bi občinske strukture prepričali, k ukrepanju in skupnemu sodelovanju pri rešitvi te problematike. Zagotovo tu igrajo pomembno vlogo tudi prebivalci Pirana, ki si ne želijo, da bi se glasbena šola selila in na tej točki moram poudariti, da v načrtih nimamo selitve celotne šole, ampak le del učencev, predvsem tistih, ki se v šolo vozijo iz Lucije, Sečovelj in ostalih bolj oddaljenih krajev, 60 otrok, ki živijo v Piranu, bi še naprej nemoteno obiskovalo glasbeni pouk v palači Benvenuti. Sicer pa težavo v prostorih, ki jih imamo v Piranu predstavlja tudi to, da nimamo namenske dvorane za organizacijo nastopov naših otrok in ne nazadnje tudi za vsakdanjo rabo.«
Pred časom je Iztok Babnik, ravnatelj glasbene šole, na pogovor o problematiki povabil piranskega župana Đenia Zadkovića, ki je staršem prisluhnil in se strinjal, da glasba potrebuje svoj prostor, vsekakor pa mora še naprej bogatiti tudi piransko glasbeno kulturo, ne nazadnje je Piran mesto svetovno priznanega violinista Tartinija. »Zagotovo pa ni na mestu in prav, da se ugledna ustanova s sedemdesetletno tradicijo in tako močnimi temelji kot je Glasbena šola Koper počuti kot tujec v prostorih, kjer z urami glasbe, zaradi prostorske stiske, gostujejo,« je takrat za OBALAplus povedal Đenio Zadković, ki je vodstvu glasbene šole obljubil pomoč pri iskanju primernega prostora. Ob tem je Babnik dodal, da verjame, da ima občina na voljo nepremičnine, ki bi morda bile primerne za umestitev glasbenih učilnic in nujno potrebne dvorane, ki je piranska glasbena šola danes nima. »Leta in leta smo gostovali v Godbenem domu na Kumarjevi, ki se je kasneje preuredil v Media dom Piran, kjer so sicer zelo ustrežljivi in nam gostovanja z veseljem dovolijo, smo pa na račun tega, da smo tam gostje, zelo časovno omejeni. Dvorana, ki bi jo dnevno potrebovali, bi poleg tega morala bit velika med 90 in 100 kvadratnimi metri, okoli pa učilnice, ki bi bile primerno opremljene, glasbene ure pa ob tem ne bi nikogar motile,« je bil jasen Babnik, ki je izpostavil, da bi bilo idealno, če bi se novi prostori nahajali nekje v Luciji oziroma na območju, kjer lahko otroci morda celo varno pridejo peš na ure inštrumenta, predvsem pa, da so dostopni tudi z avtom, kjer starši lahko otroke poberejo.
Kot ena od rešitev, vsaj kar se tiče prevoza, je bilo na sestanku z županom predstavljeno tudi, da bi uvedli kombi za prevoz otrok, vendar rešitev po besedah Babnika ni optimalna, saj imajo otroci na glasbeni šoli predvsem individualne ure, medtem ko je skupinskih ur zelo malo. »Ta rešitev bi bila primerna, če bi se šlo za skupinske prevoze, ne pa za prevoz posameznih otrok,« je bil jasen ravnatelj glasbene šole.
70 let tradicije
18. junija so v Glasbeni šoli Koper, s predstavitvijo enournega dokumentarnega filma z naslovom Spomini, zaokrožili praznovanje 70. obletnice. V filmu je zajet mozaik sedemdesetletnega ustvarjanja in dela Glasbene šole Koper, kjer so zajeti tudi spomini nekdanjih učiteljev, učencev in ravnatelja šole. Poleg tega pa je film predstavil tudi prihodnost in smer v katero šola pluje danes. V filmu, ki je pod režijsko taktirko Maje Pavlin prikazal, kako glasbena šola diha, so nastopili nekdanji učenci (Tinkara Kovač, Patrik Greblo, Sidonija Lebar in Marko Vatovec), učenci, ki se kalijo danes, nekdanji ravnatelj Borut Logar, nekdanji učitelji in učitelji danes. Zagotovo je marsikoga presenetilo dejstvo, da se na Glasbeni šoli Koper poleg klasične glasbe, ki je za glasbeno šolo izjemno pomembna, usmerjajo tudi v učenje sodobnih glasbenih zvrsti, kar pomeni, da otrokom med drugim ponujajo usmeritev v glasbene zvrsti, ki jih zanimajo, kar so toplo pozdravili tudi vsi nekdanji učenci z nekdanjim ravnateljem Logarjem na čelu. Tako so v glasbeni šoli prav na pobudo ravnatelja Iztoka Babnika uvedli predmet Rock bend, v okviru katerega so se otroci povezali v glasbeno skupino OK Junior, ki že pridno koncertirajo in navdušujejo publiko. »Vsekakor je naš cilj otrokom ponuditi kakovostno šolo, v katero radi zahajajo, ne želimo si, da bi nas označevali za rigidno glasbeno šolo, ampak fleksibilno glasbeno šolo, ki otrokom ponuja nešteto možnosti za razvoj in napredovanje. Sledimo trendom in željam naših učencev,« je še izpostavil ravnatelj Iztok Babnik.
