Glasovanje poslancev: Ali bo Mateja Čalušić postala ministrica?

Poslanci bodo v petek na izredni seji DZ odločali o imenovanju poslanke Svobode Mateje Čalušić na funkcijo ministrice za kmetijstvo, je včeraj sklenil kolegij predsednice DZ. Kandidatka je sicer včeraj uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo devet poslancev, šest jih je bilo proti. Zavzemala se bo za kmetijsko in prehransko varnost ter da bo poklic kmeta dobil večji pomen.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Čalušić je včeraj popoldne članom pristojnega parlamentarnega odbora predstavila načrte za delo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer jo čaka nemalo izzivov. Med drugim ureditev razmer na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zlasti v luči nedavnega primera odvzema živali in več primerov odpoklicev živil. Novo ministrico čaka tudi nadaljevanje dialoga s kmeti, ki si želijo stabilnega okolja in dialoga, pri čemer pa bo žgoča tematika bržkone tudi novela zakona o zaščiti živali, ki jo sicer že čaka presoja ustavnosti.

Čaka jo nemalo izzivov

Poslanci so se strinjali, da Čalušić v enem zahtevnejših resorjev čaka veliko izzivov, pri čemer so nekateri izrazili skrb, da bo ostalo le pri “lepih” besedah.

Tomaž Lisec (SDS) in Borut Sajovic (Svoboda) sta od Čalušić želela opredelitev do vinogradništva. Čalušić je dejala, da ga je v slovenski Istri vedno zelo podpirala in aktivno sodelovala v sektorju, ki se ji zdi eno ključnih v resorju. Obstaja pa tudi v vinogradništvu po njenem mnenju veliko izzivov. Kandidatka namerava delovati v smeri preventive, da bodo vinogradniki zaščitili svoje pridelke, pomembna pa se ji zdi tudi promocija njihovih izdelkov.

Alenka Helbl (SDS) je kandidatko pozvala, naj se izjasni, kako bo postopala v povezavi z novelama o zakonih o zaščiti živali in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki čakata na ustavno presojo. “Ker živimo v pravni državi, bomo kakršno koli odločitev ustavnega sodišča spoštovali,” je povedala Čalušić, ki pa se ji zdi zavajajoče, da naj bi novela zakona o KGZS nakazovala na to, da je zbornica nepomembna ali pa, da se jo želi uničiti.

Kako kandidatka vidi problem zavržene hrane in kakšne rešitve predlaga, je zanimalo Andrejo Rejbiš (Svoboda). Čalušić se zaveda, da gre za resen problem, ki ima negativne vplive tudi na okolje. Zmanjšanje zavržene hrane se ji zdi bistveno ozaveščanje širše javnosti, razvoj in razširitev primerov dobre prakse, vzpostavitev samih smernic in priporočil.

Tatjano Greif (Levica) je zanimalo, ali namerava prekiniti izvajanje popisa cen osnovne košarice živil, saj so bili podatki zavajajoči, ker kot je dejala, med drugim “kruha za 19 centov ni bilo moč kupiti”. To je zanimalo tudi Vido Čadonič Špelič (NSi). “Verjamem, da so se ugotovila tudi neskladja, verjetno nepravilnosti na osnovi številk, in vsekakor se bomo temu tudi posvetili,” je dejala Čalušić in pozneje dodala, da si ne bi vzela pristojnosti, da bi prvi delovni dan na ministrstvu brez argumentov prekinila izvajanje tega ukrepa.

Sekretarja bosta ostala na svoji funkciji

Lisca je zanimalo, ali bosta obstoječa sekretarja ostala na svoji funkciji in ali bo menjala člane kabineta. Čalušić je potrdila, da bosta sekretarja Eva Knez in Blaž Germšek ostala na svoji funkciji, drugače pa o kadrovskih spremembah še ni razmišljala. “Na tistih področjih, kjer so strokovnjaki in kjer opravljajo svoje delo dobro, ne vidim razloga, da bi se to kadrovsko spreminjalo,” je poudarila.

Čadonič Špelič je med drugim zanimala kadrovska politika na upravi za varno hrano. “Notranjo sistematizacijo uprave za varno hrano v tem trenutku težko komentiram. Pomanjkljivosti se zavedamo, ampak mislim, da so to vse tiste naslednje faze, o katerih se bomo pogovarjali,” je dejala Čalušić.

Iva Dimic (NSi) je izpostavila, da se kmetijska politika hitro spreminja in da kmetje rabijo stabilno politiko. Kandidatko je vprašala, katerega kmetijskega ministra v samostojni zgodovini Slovenije najbolj ceni, vendar se Čalušić ni želela opredeljevati do imen. “Kar koli je kdor koli do danes naredil za slovenskega kmeta, menim, da je bil v tistem trenutku dober minister,” je dejala kandidatka za ministrico.

Ministrska kandidatka je sicer pred nastopom poslanske funkcije delovne izkušnje nabirala kot administratorka in vodja lokala ter kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva. Po izobrazbi je inženirka agronomije in hortikulture, specializirana kot kvalificirana svetovalka s področja varstva kmetijskih rastlin. Prav njena izobrazba je v zadnjih dneh dvignila kar nekaj prahu.

Kako je z izobrazbo Mateje Čalušić?

Še do nedavnega je bilo namreč na spletni strani DZ, še pred tem pa tudi na kandidatni listi, ki jo je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 objavila Državna volilna komisija, zapisano, da ima univerzitetno izobrazbo, medtem ko je iz njene javno objavljene diplome razvidno, da ima diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje. Čalušić je ob tem zavrnila očitke, da se je predstavljala z izobrazbo, ki je nima, odgovornost za administrativno napako, kot so jo označili v njeni stranki, pa je v celoti prevzela največja vladna stranka Gibanje Svoboda.

Prejšnja ministrica izgubila zaupanje v državnem zboru

Predsednik vlade je sicer kandidata za izpraznjeno mesto na čelu kmetijskega resorja iskal po tistem, ko je po izgubi zaupanja državnemu zboru oktobra predlagal razrešitev tedanje ministrice Šinko. V vmesnem času pa je Golob vodenje ministrstva zaupal obrambnemu ministru Marjanu Šarcu.