Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Gledališče Koper ponovno združujeta moči. Na razpravi Življenje s pametno tehnologijo – razvojne možnosti in nevarnosti bodo osvetlili razvoj umetne inteligence, globalno prepletenost preko spleta in dostop ter upravljanje z veliko količino podatkov, ki jih producirajo informacijsko tehnološke rešitve in ki pomembno vplivajo na naš vsak dan. Pametne tehnologije lahko olajšajo delovne in življenjske napore človeka, toda hkrati predstavljajo odločen odklon od njegovih evolucijskih vzorcev in življenjskih praks.
Dogodek bo potekal v sredo, 25. novembra, ob 19.00. uri. Prenos v živo boste lahko spremljali preko spletnih strani: ZRS Koper, Regional, Facebook strani: ZRS Koper, Gledališče Koper, Regional in kanala youtube Gledališča Koper.
ZRS Koper in Gledališče Koper že vrsto let sodelujeta v organizaciji različnih dogodkov s ciljem povezovanja znanosti in kulture predvsem pa osveščanja širših množic o vlogi in pomenu obeh kot pomembnih dejavnikov, ki vplivata na družbeno življenje in življenje posameznika. Dogodkom, v katerih so v preteklosti sproščeno spregovorili o znanosti, se pridružuje tudi slednji. Tokrat bodo na pogovoru sodelovali:
– Dr. Gorazd Andrejč, Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Univerza v Groningenu, Nizozemska
– Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO
– Dr. Uroš Marušič, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
– Dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea (ECM) Maribor
Moderator pogovora bo dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Življenje s pametno tehnologijo – razvojne možnosti in nevarnosti
Razvoji v znanosti umetne inteligence, robotike, vse večja globalna prepletenost preko spleta ter dostop do velikih količin podatkov v zadnjem desetletju družbo opazno spreminjajo. Nekatere spremembe so takšne, da jih za zdaj še slabo razumemo. Medtem, ko uporaba določenih tehnologij omogoča izjemne možnosti izboljšanja človeških življenj, kar se morda najbolje vidi v aplikativnih znanostih, medicini, inženiringu in podobnih področjih, hkrati postaja vedno bolj očitno, da imajo lahko uporabe te iste tehnologije tudi izrazito škodljiv vpliv. Temnejšo plat umetne inteligence smo v zadnjih letih lahko opazili v njeni uporabi v, denimo, vojaški industriji, spletnih podjetjih (nekontrolirano zbiranje in zloraba ogromnih količin osebnih podatkov milijonov posameznikov po svetu), ter tehnologije prepoznavanja obrazov za namen neetične kontrole in manipuliranja ljudi. Pametne tehnologije lahko neizmerno olajšajo delovne in življenjske napore človeka, predstavljajo neizmerno pomoč pri zdravljenju, rehabilitaciji toda hkrati predstavljajo odločen odklon od evolucijskih vzorcev in življenjskih praks ter človeka posedejo in osamijo. Ob izredno perečih etičnih vprašanjih naraščajoča uporaba pametnih tehnologij odpira tudi širša in dolgoročna vprašanja našega odnosa do nas samih in okolja – denimo: kateri oziroma kakšen filozofski pogled na svet in človeka se je sposoben najbolje odzvati na izzive, pred katere nas postavlja naraščajoča prepletenost s pametnimi tehnologijami?
