“Gnitje možganov“ je beseda, opredeljena kot “domnevno poslabšanje človekovega duševnega ali intelektualnega stanja, predvsem kot posledica prekomerne porabe materiala (zdaj zlasti spletne vsebine), ki velja za trivialnega ali nezahtevnega. Tudi: nekaj, za kar je značilno, da lahko povzroči takšno poslabšanje,” pišejo na spletni strani založbe.
Njihovi strokovnjaki so opazili, da je “možganska gniloba” letos dobila nov pomen kot izraz, ki se uporablja za zajem zaskrbljenosti glede vpliva uživanja prekomernih količin nizkokakovostne spletne vsebine, zlasti na družbenih medijih. Pogostost uporabe izraza se je med letoma 2023 in 2024 povečala za 230 %.
Prva zabeležena uporaba “možganske gnilobe” je bila najdena leta 1854 v knjigi Henryja Davida Thoreauja Walden, ki poroča o njegovih izkušnjah s preprostim načinom življenja v naravnem svetu. Kot del svojih zaključkov Thoreau kritizira težnjo družbe, da razvrednoti zapletene ideje ali tiste, ki jih je mogoče razlagati na več načinov, v korist preprostih, in vidi to kot znak splošnega upada mentalnega in intelektualnega napora.
Beseda leta, ki je dobila nov pomen
Izraz je v digitalni dobi dobil nov pomen, zlasti v zadnjih 12 mesecih. Sprva pridobiva pomene na družbenih omrežjih – zlasti na TikToku med skupnostmi Gen Z in Gen Alpha –, „gnitje možganov“ je zdaj vse bolj razširjena, na primer v osrednjem novinarstvu, sredi družbenih skrbi glede negativnega vpliva prekomerne porabe spletnih vsebin.
Leta 2024 se “gnitje možganov” uporablja za opis tako vzroka kot posledice tega, kar se nanaša na nizkokakovostno vsebino nizke vrednosti, ki jo najdemo v družbenih omrežjih in internetu, ter posledični negativni učinek uživanja te vrste vsebine. Vpliva na posameznika ali družbo.
Uporablja se tudi bolj specifično in dosledno v zvezi s spletno kulturo. Spletne skupnosti izraz pogosto uporabljajo na šaljiv ali samozaničujoč način, močno pa je povezan z določenimi vrstami vsebine – vključno z virusno serijo videoposnetkov Skibidi Toilet ustvarjalca Alexeya Gerasimova, ki prikazuje humanoidna stranišča, in memi »samo v Ohiu«, ki jih ustvarijo uporabniki, kot sklicevanje na bizarne dogodke v državi.
Kot pravijo v založbi, zdaj dobiva zagon tudi širši, resnejši pogovor o morebitnem negativnem vplivu, ki bi ga pretirano uživanje teh vsebin lahko imelo na duševno zdravje, zlasti pri otrocih in mladostnikih. V začetku tega leta je center za duševno zdravje v ZDA na spletu celo objavil nasvet o tem, kako prepoznati in se izogniti “gnitju možganov”.
Casper Grathwohl, predsednik Oxford Languages, je o letošnjem izbirnem postopku in zmagovalcu leta 2024 dejal: »Če se ozremo nazaj na oxfordsko besedo leta v zadnjih dveh desetletjih, lahko opazimo vse večjo zaskrbljenost družbe s tem, kako se razvijajo naša virtualna življenja, kako internetna kultura prežema velik del tega, kar smo in o čemer govorimo. “Gniloba možganov” govori o eni od zaznanih nevarnosti virtualnega življenja in o tem, kako izkoriščamo svoj prosti čas. Zdi se kot upravičeno naslednje poglavje v kulturnem pogovoru o človeštvu in tehnologiji. Ni presenetljivo, da je toliko tistih, ki so glasovali, sprejelo izraz in ga podprlo kot našo letošnjo izbiro.”
Zdi se mu tudi fascinantno, da sta izraz ‘možganska gniloba’ sprejeli Gen Z in Gen Alpha, ti skupnosti, ki sta v veliki meri odgovorni za uporabo in ustvarjanje digitalne vsebine, na katero se izraz nanaša. Te skupnosti so razširile izražanje prek kanalov družbenih medijev, prav teh, za katere pravijo, da povzročajo “gnitje možganov”.
