Celovita prenova obravnave mladoletnikov
Poslanke in poslanci so na drugem dnevu redne januarske seje državnega zbora obravnavali predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki napoveduje pomembne spremembe na področju pravosodja. Če bo zakon sprejet, bo Slovenija prvič dobila samostojen zakon, ki celovito ureja kazensko obravnavo mladoletnikov, saj je to področje doslej urejalo več različnih zakonov.
Hitrejši postopki kot ključ do spremembe vedenja
Kot je poudarila ministrica za pravosodje Andreja Kokalj, je osnovno izhodišče zakona potreba po hitrem in ciljno usmerjenem odzivu države na kazniva dejanja mladoletnikov. Namen zakonodaje je pravočasno odkriti vzroke, ki so mladoletnike spodbudili k kaznivim dejanjem, ter jih obravnavati na način, ki krepi osebno odgovornost.
Po besedah ministrice hitrejša obravnava mladoletnikom omogoča učinkovitejšo rehabilitacijo in lažjo reintegracijo v družbo, hkrati pa zmanjšuje možnost ponavljanja kaznivih dejanj.
Individualna ocena mladoletnika že v zgodnji fazi
Ena ključnih novosti je zgodnja izdelava individualne ocene mladoletnika. Ta bo državnemu tožilcu in sodišču zagotovila strokovno podlago za odločanje, prilagojeno posamezniku in njegovim potrebam.
V zahtevnejših primerih bo oceno pripravljala interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki bo poleg analize težav in tveganj predlagala tudi ustrezen program obravnave.
Vzpostavitev centra za mladoletnike
Predlog zakona predvideva ustanovitev posebnega centra za mladoletnike v okviru javnega zavoda Hiša za otroke. V centru bodo sodelovali strokovnjaki s področij otroške in mladostniške psihiatrije, klinične psihologije, socialne pedagogike, socialnega dela, prava in delovne terapije.
Center bo namenjen predvsem obravnavi kompleksnejših primerov, prve individualne ocene pa naj bi po napovedih ministrstva začeli izdelovati leta 2027. Ustanovitev in pilotno delovanje centra naj bi se financirala iz sredstev evropske kohezijske politike.
Večja vloga staršev in širši nabor sankcij
Zakon uvaja razširjen nabor kazenskih sankcij ter večje vključevanje staršev v obravnavo mladoletnikov. Prav tako podaljšuje rok za izbris vzgojnih ukrepov iz evidence z enega na dve leti ter predvideva nadgradnjo skupnega usposabljanja vseh strokovnjakov, ki sodelujejo v postopkih.
Pomembne spremembe se obetajo tudi v reintegracijskem domu za mlade, kjer naj bi zagotovili bolj celovito interdisciplinarno obravnavo mladoletnikov.
Porast nasilnih dejanj med mladoletniki
Podatki ministrstva za notranje zadeve kažejo na zaskrbljujoč trend naraščanja mladoletniške kriminalitete z elementi nasilja. Pred šestimi leti je policija obravnavala 1220 takšnih primerov, lani pa že 1678.
Sedanji sistem obravnave mladoletnikov sega v leto 1959 in je bil v desetletjih le delno posodobljen, kar po ocenah stroke ne ustreza več sodobnim družbenim razmeram.
Pozivi k odločnejšemu ukrepanju
Na porast nasilja opozarjajo tudi v Sindikatu policistov Slovenije ter v lokalnih skupnostih. Policisti izpostavljajo vse pogostejše nevarne primere ravnanj mladoletnikov, zlasti v prometu, in pozivajo k jasnejšim pooblastilom ter zakonodajnim spremembam.
K hitrejšemu in odločnejšemu ukrepanju sta državo pozvala tudi župana Kranja in Kopra, ki opozarjata na nujnost sprememb za učinkovitejše preprečevanje mladostniškega nasilja in večjo odgovornost vseh vpletenih – od institucij do staršev.
