Vremenske razmere, dražja pridelava in geopolitične napetosti znova povečujejo pritisk na cene hrane. Čeprav podražitve kmetijskih surovin ne pomenijo, da se bo za enak odstotek podražila tudi hrana na trgovskih policah, analitiki pričakujejo, da bodo posledice postopoma občutili tudi potrošniki.
Oxford Economics za letos napoveduje 11,8-odstotno rast svetovnega indeksa cen hrane, prihodnje leto pa še 4,8-odstotno rast. Največji pritisk pričakujejo pri žitih, sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih.
Vročina in suša sta oklestili evropsko letino
Eden glavnih razlogov za pričakovano rast cen je letošnje vreme. Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin sta prizadela kmetijsko proizvodnjo v številnih evropskih državah.
Evropsko združenje trgovcev z žiti Coceral je zato julija znižalo napoved letošnjega pridelka žit v Evropski uniji in Združenem kraljestvu. Namesto sprva pričakovanih 295,5 milijona ton zdaj ocenjuje, da bo pridelek dosegel približno 286,6 milijona ton.
Razlika v primerjavi z lanskim letom je še izrazitejša. Takrat je bilo pridelanih okoli 310 milijonov ton žit.
Težave imajo tudi posamezne velike evropske pridelovalke. V Nemčiji denimo pričakujejo nekaj manj kot 42 milijonov ton žit oziroma približno sedem odstotkov manj kot lani.
Kmetom proizvodnjo dražijo gorivo in gnojila
Slabša letina pa je le del težave. Kmetijska proizvodnja je hkrati vse dražja.
Po podatkih Oxford Economics so bile svetovne cene dizelskega goriva julija za 36 odstotkov višje kot leto prej, cene gnojil pa naj bi se letos zvišale za približno 22 odstotkov.
Prav gnojila, gorivo in energija predstavljajo pomemben del stroškov pri pridelavi hrane. Ko se podražijo vhodne surovine, se pritisk postopoma prenese skozi celotno prehransko verigo – od kmeta in predelovalca do trgovca in nazadnje potrošnika.
Pšenica med najbolj izpostavljenimi
Posebej občutljiva je proizvodnja žit. Rusija in Ukrajina imata namreč pomembno vlogo na svetovnem trgu pšenice in koruze, vojna pa še naprej predstavlja tveganje za pridelavo in predvsem izvoz po Črnem morju.
Po oceni višjega ekonomista Oxford Economics Tomaša Dvoraka bi lahko težave v ruskih in ukrajinskih pristaniščih ter pri pomorskem prometu vplivale na velik del izvozne zmogljivosti žit iz obeh držav.
Med najbolj izpostavljenimi pridelki je pšenica, tudi zato, ker njena pridelava zahteva precej gnojil. Dražja pšenica pa se lahko pozneje pokaže v cenah številnih vsakdanjih živil.
Dražji bi lahko bili kruh, sir, olje in vino
Kaj vse bi lahko bilo zaradi trenutnih razmer dražje?
Po ocenah ekonomistov so med najbolj izpostavljenimi izdelki kruh in drugi izdelki iz žit, mlečni izdelki in sir, rastlinska olja ter vino, medtem ko naj bi bil pritisk na cene mesa manj izrazit.
Pri mesu bi se lahko kratkoročno zgodilo celo nasprotno. Če bodo kmetje zaradi visokih stroškov in pomanjkanja krme zmanjševali črede, se lahko ponudba mesa začasno poveča in nekoliko zniža cene. Takšen učinek pa praviloma ni trajen.
Prve podražitve bi lahko občutili že jeseni
Za potrošnike je pomembno predvsem vprašanje, kdaj bi se lahko dogajanje na svetovnih trgih poznalo pri nakupovanju hrane.
Pri svežih pridelkih je prenos razmeroma hiter. Dvorak ocenjuje, da bi lahko posledice pri sadju in zelenjavi potrošniki občutili že v dveh do treh mesecih. To pomeni, da bi se večji pritisk na maloprodajne cene lahko pojavil oktobra in novembra.
Drugače je pri predelani hrani, kjer je pot od surovine do končnega izdelka daljša. Najizrazitejši učinek trenutnih podražitev naj bi se v trgovinah pokazal čez približno šest do devet mesecev oziroma med februarjem in majem 2027.
FAO že zaznava rast svetovnih cen hrane
Da se razmere na svetovnem prehranskem trgu spreminjajo, kažejo tudi podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Svetovne cene hrane so se julija zvišale. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil skupni indeks cen osnovnih živil višji za približno odstotek. Precej izrazitejša je bila rast pri posameznih skupinah: žita so se podražila za 6,9 odstotka, rastlinska olja pa za 17,3 odstotka.
Ob tem je pomembno poudariti, da indeksi cen kmetijskih surovin niso enaki cenam, ki jih plačujemo v trgovinah. Na končno ceno živila vplivajo še stroški predelave, transporta, energije, dela, embalaže in trgovske marže.
Zato napoved 11,8-odstotne rasti svetovnih cen hrane ne pomeni, da bo povprečen račun v slovenski trgovini avtomatično višji za skoraj 12 odstotkov.
Se lahko hrana podraži še bolj?
Napovedi spremlja precej negotovosti. Poleg vojne v Ukrajini in razmer na Bližnjem vzhodu lahko na svetovno proizvodnjo hrane vplivajo tudi nadaljnji vremenski ekstremi.
Analitiki opozarjajo predvsem na nevarnost slabših letin tudi zunaj Evrope. Če bi se hkrati zmanjšala ponudba več pomembnih kmetijskih surovin, bi bila rast cen lahko večja od trenutno pričakovane.
Za evropske in slovenske potrošnike bo zato pomembna predvsem letošnja jesen. Sadje in zelenjava bi lahko bila prva živila, pri katerih se bodo posledice letošnje vročine in suše opazneje pokazale na cenah, pozneje pa bi lahko sledili še kruh, mlečni izdelki, olje in druga predelana hrana.
