Letošnje poletje je nekaj posebnega. Svoje je seveda naredila epidemija covida, ki nas je v letu in pol naučila predvsem to, da je ne samo težko predvideti, kaj se bo zgodilo v prihodnje, ampak tudi, da se negativne napovedi pogosto uresničijo.
Če smo lani morda pričakovali, da bo poletju sledilo postopno odpiranje, nas je jesenski drugi val vrnil na trdna tla. Zaprle so se gostilne, kultura, zaprla so se vsa javna zbirališča in za dolgo obdobje smo pozabili na to, kaj sploh je družabno življenje. Pa je prišlo poletje in spet se je vse skupaj nekoliko normaliziralo, a že nekaj časa poslušamo napovedi o ponovnem skorajšnjem zaprtju javnega življenja. Že videno? Zato nas ne sme čuditi, da organizatorji prireditev, lastniki lokalov, glasbeniki in performerji ter vsi tisti, katerih kruh je odvisen od prireditev in nočnega družabnega življenja, poskušajo biti v teh slabih dveh poletnih mesecih karseda aktivni. Kako jim to uspeva pa je odvisno od več faktorjev, nenazadnje od tega, kje so in kdo odloča.
Vsi drugačni, vsi enakopravni?
Tolmačenje odlokov o javnem redu in miru si, tako je vsaj razumeti, vsaka občina razlaga po svoje. Država je glede tega zelo jasna: kdor moti mir ali počitek ljudi med 22. in 6. uro, ga doleti globa. Izjema so tisti, ki za to pridobijo dovoljenje, ki ga izda občina in tukaj se začne, lahko bi rekli subjektivno odločanje o tem, kaj je kulturno in kaj ne, kaj je sprejemljivo in kaj preglasno.
Najbolj očitna pri diametralno nasprotnem razumevanju odloka za javni red in mir sta občina Piran in Izola. Prva ima, posebej v Portorožu, že nekaj let težave z lokali, ki kar tekmujejo, kdo ima močnejše ozvočenje, pogosto postavljeno na terasi. Portorož je, tako po mnenju mnogih domačinov kot tudi turistov, pogosto prehrupen. Po drugi strani pa imamo Izolo, kjer so se nekoč čez poletje skorajda dnevno dogajali takšni in drugačni koncerti, od Siddharte v San Simonu, do Iron Maidenov, Deep Purplov in Iggy Popa na Stadionu, preko festivalov v Arrigoniju, na Manziolijevem trgu, rednem koncertnem dogajanju pod Belvederjem, da ne govorimo o eventih v Ambasadi Gavioli. Zadnja leta pa se je dogajanje omejilo na Ribiški praznik, dogodke, ki jih organizira Center za kulturo, šport in prireditve občine Izola, ter koncertni program v Hangar baru. A slednjemu, še edini oazi izolske mladine, od letos ne izdajo več dovoljenj za dogodke, ki bi trajali po 22. uri. Razlog so številne pritožbe skupine stanovalcev iz Jagodja. Izola se tudi sicer po 22. uri takorekoč ugasne, kar so med drugim ugotovili tudi pripravljalci pred kratkim sprejete strategije za razvoj turizma.
Torej, kako si večerno in nočno zabavo tolmačijo v obalnih občinah?
Ankarančanom ni vseeno za mlade
Ankaran ima glede na velikost občine tradicionalno zelo razgibano poletno kulturno dogajanje. So pa lani, ob začetku epidemije, ko je postalo jasno, da bo poleti težko izpeljati dogodke, kot prvi odpovedali celotno kulturno sezono. Letos so se vendarle odločili drugače, in čeprav je dogodkov nekoliko manj kot pretekla leta, še vedno lahko govorimo o pestrem koncertnem programu. S samim hrupom nimajo večjih težav, saj se dogodki praviloma dogajajo ob obali, na plažah Vladoltra in Študent, obe lokaciji pa sta odmaknjeni od strnjenega bivalnega naselja.
Iz kabineta župana so povedali, da javne prireditve letos organizira le občina. Dovoljenje za prekomerno obremenjenost s hrupom ima organizator za vse četrtke, petke, sobote in nedelje, za obdobje od 25. 6. do 30. 8., in sicer med 16. in 2. uro zjutraj. Pravijo, da je obisk prireditev zelo dober, tako med domačini kot med turisti, pritožb pa niso prejeli. Da se prireditev veselijo, so potrdili tudi nekateri redni obiskovalci dogodkov, ki pravijo, da so zadovoljni, ker se vendarle po dolgem času nekaj dogaja na področju kulture.
Za mlade so v Ankaranu poskrbeli na plaži Študent. Tam so v sklopu sofinanciranja programov za mladino v proračunu namenili “sredstva za spodbujanje druženja in ustvarjanja mladih v Ankaranu.” Mladi so že pred dvema letoma pomagali pri obnovi gostinskega lokala na plaži, letos pa je prostor namenjen glasbenim večerom z DJ-ji, filmskim projekcijam, družabnim večerom in še čemu. Na občini se zavedamo, kako pomembno je, da imajo tudi mladi svoj prostor, kjer se lahko izražajo, družijo in zabavajo, ter tako v varovanem okolju preživljajo zaslužene počitnice, so nam povedali.
Prireditev ob prireditvi
V Kopru so poletje napolnili s prireditvami, ob vedno bolj popularnih kulinaričnih se lahko pohvalijo še z mnogimi tradicionalnimi glasbenimi festivali. Poletje z Biseri, Folkest, Ethnohisteria, Jeff, Marezijazz so že stalnica poletnega dogajanja. Za organizacijo večjih dogodkov pa so na občini določili Taverno, Ukmarjev trg, Titov trg in parkirišče pred Bonifiko.
Kot so povedali iz Kabineta župana, so urniki dogodkov in prireditev povezani s samo naravo dogodkov. V času poletne sezone Mestna občina Koper izda dovoljenja za prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom do polnoči, ob koncih tedna pa do 2. ure. Kljub temu pa niti v Kopru ne beležijo večjih težav z izvedbo, kot tudi ne s pritožbami. To pa predvsem zato, ker ”se na dogajanje v času poletne turistične sezone pravočasno pripravimo, ključno je tudi ažurno obveščanje krajevne skupnosti in bližnjih prebivalcev. Poleg tega pred začetkom sezone organiziramo varnostni sosvet, ki se ga udeležijo tudi predstavniki policije in drugih organov. To je priložnost, da skupaj pregledamo koledar prireditev in se tako pripravimo na tiste, na katerih pričakujemo večje število oziroma so logistično zahtevnejši,” so povedali.
Posebnega dogajanja, namenjenega mladim sicer niso imeli niti v času pred covidom, kljub temu pa je več dogodkov, ki nosijo mladinski predznak, zaradi česar so pred leti pridobili naziv Mladim prijazna občina. Tisti, ki se veselijo klubskega dogajanja pa ga lahko najdejo v Centru mladih Koper, nekdanjem MKC-ju.
Stanovalcem mestnega jedra sicer ni vseeno za hrup, ki ga je v tem času kar veliko, vseeno pa je čutiti, da so predvsem veseli, ker se spet nekaj dogaja na področju kulture in družabnega življenja.
Turizem kot spalno naselje
Drugačna zgodba je v Izoli. Organizacija dogodkov je, tako kot v Ankaranu, v domeni občine, preko sicer zelo aktivnega Centra za kulturo, šport in prireditve. Zadnja leta je namreč prišlo veliko pritožb s strani skupine stanovalcev iz Jagodja, ki zahtevajo mir in nočni spanec po 22. uri. V času županovanja Igorja Kolenca pa so poskusili na različne načine doseči, da bi obratovalni čas in dovoljenje za prekomerno obremenjevanje s hrupom med turistično sezono trajalo do 24. ure. To so poskusili doseči tudi s pritiskanjem na odločevalce na nivoju države, a kljub temu, da ima Izola v tem mandatu kar tri poslance, debate v državnem zboru še niso načeli. Vmes so v Izoli najprej razveljavili svoj odlok o javnem redu in miru, tri leta kasneje pa sprejeli novega, skoraj enakega, ki pa se tega problema še vedno ni dotaknil.
Zato pravijo, da občina “nima posebnih predpisov za hrup, ti so določeni na ravni države”, v domeni pa je le izdajanje dovoljenj, ki jih izdajo predvsem za dogodke na prireditvenih prostorih na javnih površinah v občinski lasti. Ob tem so poudarili, da Hangar bar temu kriteriju ne ustreza. Mladi, pa tudi manj mladi ljubitelji glasbe so ob tem ostali brez edinega tovrstnega kluba v mestu. Matic Horvat, lastnik Hangar bara, je na težavo opozoril preko družbenih medijev in opaziti je, da ima vsaj na spletu kar veliko podpore. Koliko bo ta podpora pomagala v praksi, pa je težko reči. Na vprašanje, če je res, da nihče od občinskih uradnikov in funkcionarjev ne želi prevzeti odgovornosti za izdajo takšnih dovoljenj zaradi groženj s sodnimi spori s strani nekaterih prebivalcev Jagodja, so na občini odgovorili, da so se po opozorilu s strani Ministrstva za okolje in prostor odločili predpise glede hrupa upoštevati z dodatnimi napotki in njihovim tolmačenjem. Vse, ki želijo uporabljati zvočne naprave, občina seznani s tem, da jih je treba uporabljati v skladu z opredeljenimi mejnimi vrednostmi, določenimi za izvajanje dejavnosti, ter v tem primeru priglasiti uporabo le teh. V redkih primerih za prireditve na javnih površinah, kjer do zdaj niso bile zabeležene pritožbe, izdajo dovoljenje, vezano na upoštevanje mejne vrednosti hrupa iz uredbe in pod določili uporabe naprav, navedenih v elaboratu za lokacijo prireditve.
Glasno ne pomeni kakovostno
A če je v Izoli svojo jezo nad odločevalci na splet zlil organizator, se je v Portorožu zgodilo obratno. Sam župan Đenio Zadkovič je preko družbenih omrežji spregovoril o težavah z nočnimi lokali. Težko je razumeti, zakaj se je odločil ravno za takšen način reševanja težave, razen če morda na občini Piran izdajanje dovoljenj za prekomerno obremenitev s hrupom poteka drugače kot v ostalih slovenskih občinah. Vsekakor drugače kot v Izoli.
Dejstvo je, da je Portorož v zadnjih letih v primežu vedno glasnejših nočnih klubov. Tako meni tudi direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin, ki pravi, da se sam ne bi opredeljeval do tipa glasbe (kot je to storil župan na facebooku), ampak do glasnosti le-te. “Največji problem je, da pretirana glasnost ni dobra ne za goste ne za lokale, saj jakost žal ne predstavlja tudi kakovosti”, pravi Valentin, ki ne izpostavlja enega samega lokala. “Več je ponudnikov, ki so problematični in obremenjujejo prostor z glasnostjo. Žal očitno niso razumeli, kaj pomeni gostoljubnost.” Pravi, da je zgrožen nad tem, da ti lokali tekmujejo bolj v tem, kdo bo glasnejši, kot pa kdo bo kakovostnejši. “Prepričan pa sem, da se preko facebooka tega problema ne da rešiti, ker za to obstajajo odloki, občina pa ima vsekakor na voljo določene instrumente.” V Izoli so dokazali, da ti obstajajo, a so lahko zelo ekstremni, “imamo pa tudi vmesne poti, v to sem prepričan”, je zaključil Aleksander Valentin. Kompromisi torej.
Kot so nam povedali iz občine Piran, uredba o hrupu sicer dovoljuje, da se prireditev v nočnem času (od 22. dalje) izvaja največ štiri ure zapored, torej je trajanje odvisno od časovnega okvira, navedenega v vlogi. Instrumenti torej so.
Veliko govora je bilo o težavah z mladimi, ki v večernih in nočnih urah zasedejo portoroško plažo, za sabo pa pustijo razdejanje. Župan je predlagal, da bi z odlokom prepovedali uživanje alkoholnih pijač na javnih mestih, a občinski svetniki so predlog zavrnili. Na vprašanje, kako bi lahko na drugačen način rešili težavo, so povedali, da smo bili zbiranju mladih na javnih površinah, preden so odšli na zabave v klube, ki jih sedaj ni več, priča tudi v preteklosti. “Problematika pomanjkanja prostorov, ki bi bili namenjeni v večernih urah zabavi mladih, ne izhaja iz odločitev sedanjega vodstva. Gre za problematiko, ki je prisotna na področju celotne Obale že dolga leta. Trenutno, ko veljajo zaradi epidemije posebni ukrepi, je iskanje primernih krajev za zabavo mladih še dodatno oteženo.
Z obnovo strehe na skladiščih soli Grando, bo občina Piran pridobila večji prostor, v katerega bo umestila različne vsebine. Med njimi bodo brez dvoma tudi takšne, ki jih bodo lahko koristili mladi za druženja. Župan bo sicer v proces odločanja umeščanja vsebin v skladišče Soli Grando vključil občanke in občane.”
Kompromisi so in niso
Vsaka Občina si torej nočno zabavo ureja po svoje. V nekaterih s tem nimajo težav in prav je tako. V Izoli in Piranu oziroma Portorožu pa se borijo z dvema ekstremoma istega vprašanja. Portorož je od vedno turistična destinacija, zato se včasih zdi, da marsikdo pozablja, da tam živijo tudi domačini, v kraj pa prihajajo gostje, ki jim ni izključno do ponočevanja. Po drugi strani pa se Izola ne more in ne more privaditi na to, da nima več tovarne za predelavo rib in ne tiste, kjer so izdelovali igrače. Industrije ni več, ribištva pa je le še za vzorec. Prihodnost je menda v turizmu, a turistom je treba kaj ponuditi tudi po 22. uri. In če obstajajo kompromisi celo v politiki, ni vrag, da ne bi kakšnega našli tudi na področju nočnega življenja, dokler ga še lahko imamo. Ker če se bodo res uresničile napovedi o četrtem valu, se nam bo še kolcalo po vsem nočnem dogajanju, tako tistem, ki ga je preveč kot tistem, ki ga je premalo.
Aljoša Mislej
