Igor Colja: “Družinski človek z ljubeznijo do domovine.”

Rojen je leta 1959 v Postojni, z družino pa živi na Kampelu pri Kopru. Po poklicu je elektrotehnik, dvanajst let je plul na ladjah Splošne plovbe, zaposlen je bil tudi na Zvezi ladjarjev Slovenije kot pomočnik predsednika uprave. Je upokojen, od leta 1996 je član SDS, že tretjič pa tudi predsednik odbora. Kandidiral je za poslanca in župana, bil je občinski svetnik in podžupan. V življenju mu največ pomenita družina, domovina in domače živali. Zaznamujejo ga pošteno delo, solidarnost s šibkejšimi, skrb za kulturo in okolje, čustvena inteligenca, spoštovanje sočloveka in drugih narodov ter pripadnost Primorski.

Deli novico s tvojimi prijatelji

V politiki niste novinec, za seboj imate že kar nekaj izkušenj. Kdaj ste se s politiko srečali in katere funkcije ste opravljali?

Svoje politične začetke lahko postavim v čas osamosvajanja Slovenije, ko sem kot pripadnik TO sodeloval v vojni za Slovenijo. Pripadnost domovini čutim kot veliko vrednoto, ki je leta 1996 vplivala na to, da se včlanim v SDS, nekaj let za tem pa sem postal predsednik odbora in funkcijo opravljal dva mandata. Kandidiral sem tako za poslanca kot za župana, bil občinski svetnik in član številnih delovnih teles, za čas enega mandata pa tudi podžupan. Prav v vodstveni vlogi podžupana sem lahko pri uresničevanju projektov najbolj pomagal, saj je bila na oblasti Janševa vlada, posledično pa je imela občina z mojo pomočjo odprtih precej vrat v državne ustanove. Zasedal sem tudi mesto regijskega predsednika združenja “Vrednote slovenske osamosvojitve”. Zaradi bolezni sem se za petnajst let umaknil, letos pa  se ponovno potegujem za vlogo predsednika odbora in županskega kandidata.

Če ostanemo pri vašem najbolj aktivnem političnem obdobju, na katere projekte ste iz časov podžupanovanja najbolj ponosni?

Gre za po mojem mnenju najbolj učinkovito obdobje župana Borisa Popoviča, ko sem v vlogi podžupana skrbel za povezave med Janševo vlado, ministrstvi in projekti, za katere so bile pri odobritvi pristojne državne ustanove. Kot takratni predsednik občinske komisije za gradnjo sem zagotovo najbolj ponosen na projekt nove osnovne šole na Bonifiki, saj je bil zaradi dotrajane in nevarne stavbe že skrajni čas, da otrokom zagotovimo varno in moderno šolo. S pomočjo ministra za šolstvo Milana Zvera in državnega sofinanciranja  nam je to tudi uspelo. Omenim lahko še gasilski dom, nogometni in atletski stadion ter gradnjo nove srednje tehnične šole v Šalari. Vsekakor pa podpiram in se veselim vsakega projekta, ki Kopru in našim občanom prinaša nekaj dobrega.

Katera so vaša življenjska vodila?

Na prvem mestu je zame družina, ki je temelj vsega, brez vere v Boga in ljubezni do domovine pa si prav tako ne predstavljam svojega življenja. Izredno rad imam živali, zato ni slučaj, da imamo od nekdaj doma že skoraj mali živalski vrt.

Kako gledate na razvoj in dogajanje v Kopru ter kakšno politično vizijo imate?

Dejstvo je, da se je zadnjih dvajsetih let v Kopru  ogromno naredilo. Doživeli smo velik razvoj, ki pa so ga žal zaznamovali tudi nekoliko razburljivi načini vodenja občine. Kot občan in opazovalec lahko povem, da Koper potrebuje zmerno občinsko politiko, torej transparentno delovanje občinske uprave, upoštevanje različnih mnenj, potreb in idej, predvsem pa sodelovanje tako v občinskem svetu kot s krajevnimi skupnostmi. Nagajanje, revanšizem in nesodelovanje zame ne pridejo v poštev, ker tak način občanom prinaša le škodo, sam pa si želim razvojno naravnane politike, ki jo zaznamujejo dobri odnosi.

Kot kandidat imate raznolik program prednosti. Katera je na prvem mestu?

Pred kratkim smo lahko videli kako malo je manjkalo, da bi bil tako rekoč samoumeven dostop do pitne vode ogrožen, zato je ureditev oskrbe z vodo za Slovensko Istro na prvem mestu. Vsi dosedanji načrti, kako zagotoviti dovolj pitne vode, niso slabi, sam pa imam v mislih povezovalni vodovod med Krasom in Istro ter zajetje Padež-Suhorca.

Kako gledate na stanovanjsko problematiko?

Mladim in mladim družinam je pri reševanju te problematike potrebno pomagati. Občina bi lahko del bremena prevzela nase tako, da ponudi subvencije. Zavzemam se za več javno-zasebnih gradenj, kjer bi občina zagotovila cenejša zemljišča za gradnjo, ki bi bila že na začetku natančno zasnovana le in zgolj za mlade in mlade družine. Nadaljevati je potrebno tudi dobro prakso pretekle vlade na področju dolgotrajne oskrbe, konkretno pa mislim na dodatne domove za ostarele s pomočjo evropskega denarja ter javno-zasebnega partnerstva.

Česa bi se v primeru izvolitve še lotili?

Zavzemam se za gradnjo garažne hiše za tržnico in cenovno dostopen abonma za vse, ki v mestno jedro prihajajo zaradi službe, torej za zaposlene v izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah, na RTV in drugih zavodih ter službah. Glede na to, da smo obmorsko in ribiško mesto, se mi zdi smiselno domačinom zagotoviti simbolično ceno privezov. Omenim lahko še več avtobusnih linij na podeželju, prav tako pa si podeželje zasluži urejeno cestno infrastrukturo, ki domačinom in ostalim povzroča nemalo težav. Kar se tiče mestnega jedra pa je umazanija tista, ki je zame nesprejemljiva, zato je v okviru tega dnevno čiščenje in vzdrževanje ulic bistveno. Pozabiti ne smemo tudi na naša paradna konja – oljkarstvo in vinogradništvo. Po zgledu Hrvaške Istre bi lahko v zapuščenih vaseh oz. hišah mladim in ostalim z vizijo omogočili razvoj petičnih turističnih in kmetijskih dejavnosti.

Lotevali bi se tudi težav na področju družinske politike, družbenokoristnih poklicev in živali.

Drži. Poleti so gasilci ponovno dokazali, kako požrtvovalni so in kako nesebično priskočijo na pomoč, zato bi rad, da se za prostovoljne gasilce in društva s finančnimi nagradami tudi primerno poskrbi. Pozabiti ne smemo na invalide, potrebno je urediti dostope tako, da jim nikjer v mestu ne bi bilo neprijetno ali oteženo. V tem smislu podpiram tudi idejo vzpenjače na Markovec. Urejena obstoječa in nova otroška igrišča so prav tako del programa, obenem pa smisel vidim v finančni pomoči lokalnim vrtcem, da omogočijo popoldanski program bivanja za varstvo otrok v primerih, ko so starši popoldan v službi. Glede na ljubezen, ki jo imam do živali, pa se zavzemam za popolno prepoved pirotehnike, nadaljevanje prakse dobrega dela v zavetišču in ustanovitev veterinarske inšpekcije, ki bi v sodelovanju z organi pregona odkrivala zanemarjenje in mučenje živali.

Kaj bi po vašem mnenju občina lahko storila za gospodarstvo?

Gospodarstva se lotevamo tako, da bi lahko občina z odlokom znižala nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč podjetnikom, ki bi si radi uredili poslovne prostore. Za obrtnike, ki so v najemu, pa bi občina morala omogočiti simbolične najemine. Povečanje občinskih subvencij za zagon obrtniških dejavnosti, ki bi prinašale nove in prve zaposlitve ter organizacija posvetov in promocij z nadobudnimi podjetniki, so tudi rešitve, ki se mi zdijo smiselne pri reševanju brezposelnosti in pomoči gospodarstvu.

S kakšnim sloganom se podajate v župansko tekmo?

Prisluhniti, pomagati in ne razdvajati.