Ko kupimo oblačilo z oznako »100 % bombaž«, »volna« ali »mešanica naravnih vlaken«, pričakujemo, da podatki na etiketi držijo. A obsežen evropski nadzor je pokazal, da temu pogosto ni tako. Skoraj štiri od desetih pregledanih oblačil so imela napačno ali zavajajočo deklaracijo o sestavi materialov.
V okviru skupne evropske inšpekcijske akcije JACOP 2025 so pristojni organi pregledali 132 kosov oblačil iz osmih držav članic Evropske unije. Rezultati so presenetili tudi nadzorne organe: neskladnosti so ugotovili pri kar 37 odstotkih vzorcev.
Cenejša vlakna namesto obljubljenih materialov
Pregled je zajel različne vrste tekstilnih izdelkov, med njimi vrhnja oblačila, otroška oblačila, športna oblačila, spalna oblačila, šale in druge tekstilne izdelke iz volne, bombaža ter različnih mešanic vlaken.
Laboratorijske analize so razkrile tri najpogostejše vrste nepravilnosti. Pri nekaterih izdelkih so bila vlakna sicer pravilno navedena, vendar odstotki niso ustrezali dejanski sestavi. Pri drugih so proizvajalci navedli dražje materiale, izdelki pa so v resnici vsebovali drugačna in cenejša vlakna. Ponekod so bila vlakna celo napačno poimenovana ali povsem nepravilno navedena.
Takšne prakse ne pomenijo le zavajanja kupcev, temveč tudi nelojalno konkurenco za proizvajalce, ki spoštujejo pravila.
Šali na vrhu lestvice nepravilnosti
Najslabše so se odrezali šali. Kar 80 odstotkov pregledanih vzorcev ni ustrezalo navedbam na etiketi.
Sledila so vrhnja oblačila, kjer so nepravilnosti ugotovili pri 54 odstotkih izdelkov, ter otroška oblačila s 25-odstotnim deležem neskladnosti.
Pri spalnih oblačilih je bilo napačno označenih 16 odstotkov izdelkov, pri športnih oblačilih 13 odstotkov, v kategoriji drugih izdelkov pa 40 odstotkov.
Posebej problematične so se izkazale oznake za mešanice materialov. Pri izdelkih, označenih kot kombinacija naravnih in sintetičnih vlaken, je bila stopnja nepravilnosti kar 64-odstotna. Pri mešanicah različnih naravnih vlaken je znašala 46 odstotkov.
Najmanj težav so odkrili pri izdelkih, označenih kot izdelani iz enega samega naravnega vlakna, kjer je bila stopnja neskladnosti 15 odstotkov.
Spletni nakupi prinašajo večje tveganje
Nadzorni organi na Cipru, Danskem, Finskem, v Nemčiji, Italiji, Litvi, na Malti in Portugalskem so del vzorcev kupili v fizičnih trgovinah, del pa prek spleta.
Rezultati kažejo, da so bila tveganja pri spletnih nakupih občutno večja. Pri izdelkih, naročenih prek interneta, je bila stopnja neskladnosti 46 odstotkov, medtem ko je pri izdelkih iz klasičnih trgovin znašala 36 odstotkov.
Preiskava je razkrila še eno težavo: številni izdelki, predvsem tisti iz držav zunaj EU in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), niso vsebovali osnovnih podatkov o proizvajalcu. Zaradi tega je bistveno težje izvesti postopke umika spornih izdelkov s trga.
Ustavili prodajo in zahtevali popravke
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti so pristojni organi odredili začasno ustavitev prodaje 18 izdelkov.
Pri dveh izdelkih so morali proizvajalci izvesti korektivne ukrepe, dva izdelka sta morala dobiti nove oznake, za tri izdelke pa so bila izdana dodatna opozorila.
Ukrepanje se nadaljuje, saj nadzorni organi želijo zmanjšati obseg napačnega označevanja na evropskem trgu.
Na kaj naj bodo pozorni kupci?
Strokovnjaki potrošnikom svetujejo posebno previdnost pri sumljivo poceni izdelkih oziroma ponudbah, ki se zdijo predobre, da bi bile resnične.
Pri nakupu je priporočljivo preveriti, ali etiketa vsebuje podatke o proizvajalcu oziroma uvozniku, kot so ime podjetja, naslov ali spletna stran.
Po mnenju evropskih strokovnjakov morajo kupci dobiti točno tisto, za kar plačajo. Natančno označevanje pa ni pomembno le zaradi zaščite potrošnikov, temveč tudi zaradi poštene konkurence in učinkovitejšega recikliranja tekstila, ki je odvisno od pravilne identifikacije uporabljenih vlaken.
Evropska komisija ob tem poudarja, da morajo biti oznake na oblačilih zanesljive in verodostojne, saj predstavljajo osnovo za informirano odločitev kupcev in transparentno delovanje tekstilnega trga.
