Enote so bile namenjene osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki za normalno življenje nujno potrebujejo podporo skupnosti in vključenost vanjo.
Gradbeni inšpektorat je prejšnji teden izdal odločbo o prenehanju uporabe stanovanjske stavbe v Solkanu, češ da je objekt napačno klasificiran kot stanovanjski. Šestim uporabnikom je odredil izselitev in jim dal 24 ur časa od vročitve, ki je bila opravljena včeraj.
Inšpektor je stavbo razumel kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, čemur pa stavba ni namenjena. V svoji obrazložitvi je zapisal, da nastanitev šestih uporabnikov v institucionalno varstvo ne predstavlja začasnega reševanja stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, predstavlja pa spremembo namembnosti objekta.
V naslednjih dneh čakajo odločitev še za tri podobne objekte. Direktor Doma na Krasu Goran Blaško je dejal, da odločbe za zdaj ne bodo spoštovali. Omenil je nerazumno kratek rok in posledice, ki bi jih taka odločitev lahko imela. Po državi namreč v takšnih skupnostih živi okoli 1000 ljudi.
Kot so ob tem opozorili na Inštitutu za socialno varstvo, ima ozadje te odločbe tudi lokalnopolitično ozadje. Z deinstitucionalizacijo Doma na Krasu se namreč ne strinjajo nekateri aktivni krajani Divače, in ko je začel zavod vzpostavljati stanovanjske skupine tudi na območju Goriške, se je tam vzpostavila civilna iniciativa z močno povezavo z divaško civilno iniciativo. Inšpektor, ki je izdal odločbo, je po besedah predstavnikov omenjenega inštituta močno povezan z goriško civilno iniciativo in celo družinsko povezan z enim od njenih aktivnejših članov.
Na ministrstvu odločitev obžalujejo
Na odločitev inšpektorata so se danes odzvali tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer odločitev obžalujejo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so že v preteklih letih, ko so civilne iniciative v povezavi z lokalno politiko spodbujale ukinitev stanovanjskih skupnosti v njihovem okolju za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, budno spremljali in sodelovali s kraškimi skupnostmi.
“Deložacija ljudi iz najšibkejših skupin, njihovo zapiranje za zidove zavodov je nedopustno. Z leti se je obravnava ljudi z ovirami v telesnem in duševnem razvoju bistveno spremenila. Družba jih je nekoč zapirala v ustanove, danes pa razumemo, da jim z življenjem v skupnosti ponudimo osnovno podlago za normalno življenje ter dostop do javnih storitev in prostorov, ki so nam, ostalim, samoumevne,” je dejal minister Simon Maljevac.
Oster je tudi do civilnih iniciativ, ki so, kot trdi Maljevac, v povezavi z lokalno politiko spodbujale ukinitev stanovanjskih skupnosti v njihovem okolju za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Selitev šestih uporabnikov v stanovanjsko skupino v Solkanu je bila sicer letos izvedena v okviru procesa deinstitucionalizacije zavoda Dom na Krasu, ki poteka od leta 2019. Ta proces temelji na zavezah Slovenije iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in predstavlja dolgoročen cilj socialnovarstvene reforme.
In ravno na to, da gre pri deinstitucionalizaciji za človekove pravice in da imajo vsi ljudje z ovirami pravico do življenja v skupnosti, opozarja Inštitut za socialno varstvo.
“Na udejanjanje te pravice ne smejo vplivati civilne iniciative, inšpekcija ali karkoli drugega. Stanovanjska skupina, ki je predmet odločbe, je dom uporabnikov, zato se tega ne bi smelo razumeti kot institucionalno varstvo. Nujno je čim prej sprejeti zakonodajo, ki bo uredila podporo v skupnosti,” še dodajajo na inštitutu.
