Za varen in dostopen splav
Danes je Evropski parlament potrdil podporo evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice, ki si prizadeva zagotoviti varen in dostopen splav za vse ženske v Evropski uniji. Glasovanje na plenarni seji v Strasbourgu je pomenilo pomembno prelomnico v obravnavi te pobude, ki je deležna široke mednarodne pozornosti.
Tako so se rezultata razveselili v Inštitutu 8. marec, ki je pobudnik resolucije:
O pobudi My Voice, My Choice
Pobuda My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav je evropska državljanska iniciativa, ki je bila Evropski komisiji uradno predložena 1. septembra 2025, potem ko je zbrala več kot milijon podpisov podpore iz vsaj 19 držav članic EU. Namen pobude je spodbujati ukrepe na ravni EU, ki bi pomagali ženskam iz držav z omejenim dostopom do splava, da lahko prejmejo varno in zakonito zdravstveno oskrbo tudi izven meja svojih držav članic.
Kaj predlaga resolucija?
Evropski parlament je v podporo pobudi sprejel neobvezujočo resolucijo, ki poziva Evropsko komisijo k vzpostavitvi mehanizma solidarnosti in financiranja za olajšanje dostopa do storitev, povezanih s prekinjanjem nosečnosti, v državah, kjer je ta dostop omejen. Resolucija ne zahteva spremembe nacionalnih zakonov o splavu, temveč si prizadeva za finančno podporo in pomoč ženskam, ki želijo te storitve izkoristiti v drugi državi članici.
Razprava v parlamentu
Odločanje o pobudi je spremljala živahna in pogosto razklana razprava. Zagovorniki pobude so izpostavili pomen varnega dostopa do zdravstvenih storitev, utemeljenega na pravicah in javnem zdravju, ter opozorili na neenakosti v dostopu do storitev po Evropi. Nasprotniki, zlasti evroposlanci iz skrajne desnice in konservativnih skupin, so kritizirali pobudo kot poskus vmešavanja v pristojnosti držav članic in kot potencialno spodbudo k t. i. turizmu splava financiranemu iz sredstev EU.
Večinoma so pobudo podprle sredinske in levo-sredinske skupine (socialisti, liberalci, Zeleni, Levica), EPP je bil glede podpore razdeljen — del poslancev je glasoval za, del pa proti ali se vzdržal, desne in skrajno desne skupine (ECR, PfE, ESN) so nasprotovale pobudi ali podpirale protiresolucije, ki bi umaknile ali omejile podporo pobudi.
Slovenska politična dimenzija: SDS in NSi
Pred glasovanjem o pobudi so slovenski evropski poslanci iz vrst SDS in NSi vložili lastne amandmaje oziroma protiresolucije, ki pa niso bili sprejeti. Pod eno od teh protiresolucij so med podpisanimi tudi predstavniki SDS (npr. Branko Grims, Zala Tomašič, Romana Tomc, Milan Zver) in Matej Tonin iz NSi kot del PPE/EPP skupine v Evropskem parlamentu. V teh dokumentih so opozarjali, da pobuda posega na področje izključno v pristojnosti držav članic, saj zdravstvene politike in zakonodaje o umetni prekinitvi nosečnosti urejajo posamezne države, ne EU.
Kaj sledi?
Potrditev resolucije pomeni, da je parlament formalno izrazil svojo podporo pobudi in pozval komisijo k ukrepanju. Evropska komisija ima zdaj do marca 2026 časa, da odloči, ali bo predlagala konkretne ukrepe ali zakonodajo na podlagi pobude. To bi bil zgodovinski korak — saj doslej še nobena evropska državljanska iniciativa ni privedla do sprejetih zakonodajnih predlogov.
