PARTNERJI
Na projektu sodeluje osem partnerjev, po štiri iz Slovenije in Italije. Kot je pojasnil vodja projekta na fakulteti in predstojnik oddelka za tehnologijo prometa doc. dr. Bojan Beškovnik, ima vlogo vodje podjetje Rete Ferroviaria Italiana, ki upravlja nacionalno železniško infrastrukturo v Italiji, vlogo koordinatorja za slovenske partnerje je prevzelo podjetje SŽ – Infrastruktura, d. o. o., ki v Sloveniji vodi železniški promet in upravlja z železniško infrastrukturo. Obe podjetji sta članici RNE (Rail Net Europe), ki je razvilo orodje (T4Rail). »V slovenskem delu partnerstva sta še dve podjetji, in sicer SŽ – Tovorni promet, d. o. o. ter Rail Cargo Slovenija d. o. o., ki je del avstrijskega koncerna Rail Carg dro Austria,« pove dr. Beškovnik.
Rail Cargo Slovenija opravi okoli desetino tovornih železniških prevozov v Sloveniji in ima skoraj polovični delež prevozov, ki potekajo za italijanski trg. Podjetje SŽ – Tovorni promet pa ima vodilno vlogo pri železniškem tovornem prometu, pri čemer 90 % prevozov opravijo za mednarodne prevoze. Italijansko partnerstvo sestavljata še železniška prevoznika InRail S.p.A. in Rail Cargo Carrier Italy Srl (RCC IT) ter Univerza v Trstu. Podjetje InRail opravlja železniške prevoze ob uporabi lastne lokomotive in ima pridobljeno dovoljenje za opravljanje prevozov tudi na slovenskem in hrvaškem ozemlju. Podobno kot Rail Cargo Slovenija je RCC IT del matičnega podjetja Rail Cargo Austria. Po Beškovnikovih besedah so poslovno usmerjeni predvsem na opravljanje prevozov v čezmejnem prometu. Italijansko partnerstvo zaokrožuje Univerza v Trstu – UNITS, ki na projektu pokriva podobne naloge in vsebine kot pomorska fakulteta.
CILJI IN AKTIVNOSTI
Med ključne cilje projekta partnerji uvrščajo izboljšavo komunikacije pri upravljanju vlakov ob prehajanju meje. Dr. Beškovnik: »Projekt je tako usmerjen na razvoj in implementacijo sodobnih tehnoloških rešitev, ki temeljijo na digitalizaciji poslovanja v železniškem sektorju. Ožje je projekt usmerjen na izboljšave v železniških povezavah med Italijo in Slovenijo, kar doprinaša več pozitivnih učinkov, kot so konkurenčnost železniškega prometa, večji interes za prehod tovora in tudi potnikov s ceste na železnico, boljše zaposlitvene možnosti in upad negativnih okoljskih vplivov iz prometne dejavnosti.« Velik poudarek projekta je na analizi možnosti in zahtev uporabe namenskega orodja za prevajanje predhodno opredeljenih sporočil v železniškem žargonu, ki omogoča, da strojevodja in prometnik nemoteno opravljata svoje delo, četudi ne poznata čezmejnega jezika. Za testiranje bodo potrebne prilagoditve procesov in zagotovitev potrebnih terminov dejanskega delovanja železniškega prometa. Orodje in procesi namreč še niso bili preizkušeni v procesu brez prekinitve železniškega prometa.
AKTIVNOSTI FPP NA PROJEKTU
Vodja projekta dr. Bojan Beškovnik poudari: »Naša fakulteta na projektu izvaja projektne aktivnosti pri dveh delovnih paketih. Poudarek je predvsem na drugem, kjer v sodelovanju z Univerzo v Trstu pripravljamo strokovne analize trga, pridobivamo mnenja logističnih podjetij, železniških prevoznikov in tudi splošne populacije glede uporabe železniškega prevoza. Osredotočeni smo predvsem na čezmejni promet med Slovenijo in Italijo. Tako je predvidena organizacija tematskih delavnic s ključnimi deležniki, da se izpostavi potrebe in možnosti tehničnih in tehnoloških prilagoditev.« Projekt obravnava tudi zaposlitveni vidik na železnicah. Razvoj sodobnih komunikacijskih orodij bo olajšal delo in znižal pogoje za zasedbo določenih delovnih mest v železniškem sektorju. Ga. Silva Kristan iz SŽ – Infrastruktura izpostavlja: »Evropska direktiva za mesto strojevodje predpisuje pogoj poznavanja jezika države, v katero vozi, in to vsaj na ravni B1 oziroma raven 3 po novi razvrstitvi. V kolikor se v komunikacijske procese vpeljejo ustrezna orodja, ki so predhodno testirana in odobrena, se bodo lahko pogoji za zasedbo delovnega mesta znižali. Pri tem pa se bo zagotovilo varno poslovanje.« Fakulteta za pomorstvo in promet bo z Univerzo v Trstu pripravila študijo zaposlitvenih priložnosti na železnici v čezmejnem območju, ki bo dopolnjena tudi s socialno-ekonomskimi izhodišči mobilnosti. Člani projekta so o napredku aktivnosti poročali na ustanovitvenem sestanku usmerjevalnega odbora T4RAIL IT-SI v Rimu konec novembra. Postavljene so bile smernice nadaljnjega dela v 2025. Izpeljana je bila tudi delavnica, na kateri je bilo predstavljeno delovanje prevajalnika T4RAIL v procesu dejanske komunikacije. Informacije o projektu, ki ga sofinancira EU s Programom Interreg VI-A Italija-Slovenija, so dostopne na spletni strani www.ita-slo.eu/t4rail-it-si.
