Slovenska potapljačica na vdih Alenka Artnik je svetovna rekorderka. Nedavno je na tekmovanju Blue Week v Šarm El Šejku v Egiptu v disciplini z enojno plavutjo postavila nov svetovni rekord. Prejšnji rekord je znašal globokih 113 metrov, tokrat pa ga je izboljšala še za en meter. Nov rekord je neverjetnih 114 metrov in to na en sam dih.
Kaj te vleče v globino?
Po eni strani seveda za mene pač iti globlje pomeni dobro delo iz športnega vidika, se pravi pomeni, da dobro treniram, da napredujem, kar je zelo pomembno. Seveda vpliva več pozornosti in prepoznavnosti na sponzorje, kar mi dejansko omogoča, da lahko živim na tak način in da se lahko temu maksimalno posvečam. To je ta športni vidik. Jasno, to za mene ni dovolj. Obstaja tudi drugi, čisto osebni del. Ljubim morje, ljubim vodo, od samega začetka, odkar pomnim. Prihajam iz Kopra, tako da sem bila v Žusterni v vodi kolikor se je le dalo. Ta element mi je res pisan na kožo. Je pa mogoče še drugi moment, v končni fazi odkrivanje meja človeških sposobnosti. Odkar pomnim, me je fasciniralo in stimuliralo, kako daleč je človek sposoben iti, predvsem iz nekega mentalnega dela. Tu mislim, da imamo ljudje še vedno dosti rezerve. Iti globlje v globino za mene predstavlja neko raziskovanje. Mislim, da imamo ljudje še ogromno nekega potenciala in to me najbolj motivira, da grem naprej, v mojem primeru globlje.
Kakšne so priprave na globinsko potapljanje? Kakšni so treningi?
Potapljanje je izredno kompleksno. Vsi si najbrž predstavljate, glede na to, da se je že vsak kdaj malo potopil, kako je s pritiskom. Potrebno je izenačevati pritisk, zato da se lahko potapljaš v globine, za kar je potrebno ogromno, ogromno, ogromno treningov na suhem, na kopnem in predvsem v vodi. Gre za zelo sofisticirano tehniko izenačevanja okoliškega pritiska. Jaz moram dejansko izenačevati pritisk vsakih nekaj sekund, do konca, se pravi da moram do tistih 114 metrov konstantno izenačevati pritisk. Pritisk se z globino jasno veča, vsakih deset metrov je dodaten bar. To je predpogoj, da se sploh lahko potapljam v globino. Druga zadeva je fizična fleksibilnost telesa. Moje telo mora biti maksimalno fleksibilno, predvsem prsni koš, zato da se ob takšnem pritisku ne poškodujem. Nujne so vaje za fleksibilnost in glede na to, da delam potope z zadrževanjem zraka, moram imeti zelo visoko toleranco na hipoksijo, kar pomeni na nizek nivo kisika v telesu. Ogromno moram delati specifičnih treningov za zadrževanja zraka. Na primer, v bazenu delam dolžine pod vodo, delam pa tudi treninge na suhem. Na nos si dam kljukico in delam raznorazne vaje, hodim v hrib in zadržujem zrak. S tem si dejansko pomagam oziroma povečujem toleranco na nizek nivo kisika v telesu. To so izredno težki mentalni treningi, ker moraš vsak poskus premagat, oziroma premagat željo po tem, da bi vdihnil.
Izredno pomembni so tudi mentalni treningi. Fizično sem lahko izredno dobro pripravljena, ampak če glava ne sodeluje, je lahko totalen fiasko. Zato je glava na koncu ključna. Tudi prej sem omenila fleksibilnost telesa, ampak če se ne počutim sproščeno, če se ne počutim dovolj dobro, potem z glavo povzročam nekakšen krč. Ti pravzaprav pošlješ informacije telesu in ne glede na to, da je telo dobro pripravljeno, se bo dalo v krč. In to potem avtomatično pomeni, da se med potopom ne morem sprostiti.
Nam zaupate vaš naslednji podvig? Kako globoko?
Načeloma nerada govorim o nekih globinah že vnaprej. Jasno je glede na to, da sem športnica, moj motiv iti globlje, ampak mislim, da je zelo pomembno, da ostanem čimbolj prisotna in skromna. Vsako leto vključim kakšne nove metode treninga, kar mi lahko pomaga, da napredujem. Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale, ker smo v nekem zelo posebnem času. Upam, da mi v naslednji sezoni uspe priti do Bahamov, ker imamo tam takšno prestižno tekmo v potapljanju, ki traja 10 dni. Torej ja, ena tekma je na Bahamih, ne vemo še kdaj in če bo, druga pa je ponavadi v jeseni, svetovno prvenstvo v Turčiji. To sta moja cilja, želim si napredovati in če napredujem, pomeni, da grem globlje. Koliko globlje pa še ne vem, bomo videli. Dala bom vse od sebe.
Petra Mežnarc
