Večno življenjsko vprašanje, na katerega ne bomo nikoli odgovorili, je: »Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?« Na vprašanje: »Kaj je bilo prej, pisava ali risba?« pa lahko brez dvomov odgovorimo risba oziroma grafit, kot bi mu rekel Danijel Gregorič.
Sprehod po naših večjih obalnih mestih je dokaz, da je tudi pri nas veliko umetnikov, ki se izražajo z grafiti. Eden izmed »starih mačkov«, ki obvlada umetnost risanja po zidovih, je nedvomno Danijel Gregorič. Že kot otrok se je hitro navdušil nad risanjem in svoje prve grafite naslikal kar na domačih zidovih. Pri enajstih letih je svoje risarske sposobnosti dokazal na piranskem Ex temporu, nato pa svoj talent še naprej pilil, nadgrajeval, oblikoval in pri 27 letih naslikal risbo, ki se je pojavila celo v ameriškem New York Timesu.
Dani (skrajšano od Danijel) iz Parecaga doma ni poznan le po Obali, poznajo ga ljudje po vsej Sloveniji in bližnji Hrvaški. V zadnjih letih je že mnogim približal svojo strast: »Rad rišem stripe, grafite, morje, ribe, obalo in tudi prispodobe heavy metala, kjer so v glavni vlogi lobanje, okostnjaki in zombiji. Rad delim znanje z ljudmi, se učim od njih in jih tudi sam kaj naučim.«
Na vprašanje od kod strast do risanja in grafitov me popelje v čas šole in izobraževanja. »Že kot majhen sem se zanimal za naravo in živali, kaj kmalu me je prevzel svet medicine in zato sem se tudi vpisal na medicinsko fakulteto. Nikoli pa nisem obiskal umetniške šole, šel sem le na tečaj, kjer sem se naučil različne tehnike risanja, vse ostalo pa sam na ulici. Ne vem točno, od kod izhaja moj talent, priznam pa, da sem zelo vesel, da ga imam.«
Kdaj pa so postali grafiti del tvojega življenja? Kdaj si doumel, da je to to, kar želiš početi? »Ko sem bil še majhen, sem veliko hodil po Zagrebu, kjer se je tudi pričela ta kultura (če razmišljamo na čas bivše Jugoslavije), stene so bile polne grafitov, ki so izražali vse – od človeških čustev do politične usmerjenosti. Ena izmed prvih oseb na Obali, ki se je pričela s tem ukvarjati, je bil moj tedanji sosed, ki mi je tudi prvič v roke dal sprej. Priznam, da sem ga gledal kot »tele v nova vrata«, saj sem bil še majhen. Mislim, da sem imel 13 let. In prav ta sosed mi je odprl vrata pekla.« Mi v smehu pove Dani, ki nato doda: »Kdaj pa kdaj moram dati tudi kakšen metalski odgovor. (smeh) No, moj prvi grafit sem narisal v zaklonišču v Luciji, narisal pa sem karikaturo svojega soseda.«
Od kod pa nadimek Dani Riba?
»Kot majhen sem se veliko zanimal za medicino in biologijo, zelo rad sem seciral ribe in ker obožujem morje, se je vse skupaj nekako povezalo in nastal je Dani Riba.«
V tem svetu ga mnogi imenujejo tudi King, saj še zmeraj ostaja zvest sebi, ustvarja in ne opušča svoje kreativne žilice, svojega daru. Je naravni talent, ki je svoj grafitarski pečat pustil že v Los Angelesu, Zagrebu, Reki, Ljubljani, Mariboru, Velenju, Celju in seveda na naši Obali. »Kdaj se kar sam odpravim na lokacijo in nekaj narišem, kdaj me povabijo ljudje iz okolice, ki želijo prav nekaj konkretnega. Ogromno naročil pa prejmem na posameznih festivalih, dogodkih in tekmovanjih, ki jih obiščem. Na takih dogodkih spoznam največ ljudi, s katerimi se povežem in skupaj spletemo unikatno zgodbo. Rišem po stenah, vratih, avtomobilih. Zelo pri srcu pa so mi tudi stripi.«
Danijeve risbe in grafite lahko pogledate na Facebooku, kjer ga najdete pod imenom Danijel Gregorič, na Instagramu pa pod nadimkom Ribaone666. »Če želite kaj unikatnega, mi kar pišite. Vesel sem vsakega novega izziva. Bolj kot je kompleksen in težak, bolj mi je všeč.«
Ciljev je še veliko, ravno tako tudi sanj, velika želja pa mu je obiskati Berlin. »Upam, da bom v kratkem lahko zbral dovolj denarja, da se odpravim v Berlin. Zelo rad bi ga videl, se zlil z berlinsko kulturo in ustvaril kaj povsem odbitega. Potem pa naprej. Amerika, New York, Rusija, kamorkoli me bodo ponesle noge. Trenutno sem, kot vsi ostali, doma, v karanteni na prisiljeni pavzi. Moral bi v Reko narisati avto, ampak žal se je vse ustavilo.«
Ne za dolgo! Verjamem, da se bo situacija kmalu umirila in da bo Dani Riba kaj kmalu s spreji v rokah risal nove grafite. Take unikatne in nore, kot je tudi sam. Njegov talent je res dih jemajoč, sploh zato, ker se zanj ni šolal. Obvezno si poglejte njegove grafite na socialnih omrežjih ali pa še boljše, sprehodite se po Obali. Po Piranu, Semedeli, Izoli …
Klara Beltram
