Občina Ankaran
Barbara Švagelj (1969) je študirala biologijo, je učiteljica naravoslovja, naravovarstvenica, zagovornica človekovih pravic, vzdržnega razvoja in solidarne ter strpne družbe.
Leta 2011 je vstopila v politiko, nepoklicna županja je od leta 2014. V zdajšnjem mandatu ima pooblastilo za vodenje Krajinskega parka Debeli rtič ter za medobčinsko in regionalno sodelovanje.
- Naj bo obala ena občina!? Zakaj da? Zakaj ne?
Najprej je potrebno razjasniti, da je območje, o katerem sprašujete, Slovenska Istra in ne Obala, saj je geografsko in zgodovinsko del polotoka Istra, nenazadnje je največje mesto v italijanščini tudi poimenovano kot glava Istre (Caput Histriae oz. moderno Capodistria). Obala je naziv, ki se je uveljavil v zadnjih desetletjih, ki pa nima ne vsebinske ne zgodovinske podlage, pa tudi geografsko ni ustrezen, saj imajo občine Slovenske Istre tudi obsežno zaledje, ki ni neposredno povezano z morsko obalo.
Še odgovor: Vsekakor ni smiselno, da bi se štiri istrske občine združile v eno veliko predvsem zato, ker je v velikih občinah premalo posluha in možnosti razvoja za specifiko malih lokalnih skupnosti. Lokalna samouprava na nivoju manjših občin lahko veliko bolj učinkovito skrbi za potrebe in interese svojih občanov in ozemlja. Posebej na območju Slovenske Istre pa imajo tri večja obmorska mesta in njihova ozemlja dolgo, tako rekoč zgodovinsko tradicijo samostojnosti, utrjeno na posameznih mestnih jedrih. Povezovanje teh občin je seveda smiselno in se tudi v zadnjem času aktivno udejanja na različnih področjih, a na nivoju pokrajine oziroma regije.
- Skupna blagovna znamka obala!? Je izvedljivo? Bi koristilo?
Skupno blagovno znamko v povezavi s turizmom štiri istrske občine že imajo – LoveIstria, ki ima tudi svojo spletno stran. Tako povezovanje je nastalo iz skupnih potreb in interesov, saj gre za geografsko zaokroženo celoto, ki jo zaznamujeta obmorska lega in skupna zgodovina. Tako kot smo se pred nekaj leti začeli povezovati v kulturni in nekaterih administrativnih področjih, je sedaj aktualna skupna strategija turizma, ki gradi na tem povezovanju in izkušnjah. Skupna strateška izhodišča bodo vzpodbudila in pospešila trajnostni razvoj turizma z upoštevanjem značilnosti teritorija in njegovih primerjalnih prednosti.
- Urbanizem in turizem. Naj ju razvija vsaka občina zase, posebej? Ali obala potrebuje enega urbanista?
Slovenska Istra po mojem mnenju potrebuje predvsem strokovni pristop k načrtovanju in urejanju prostora, ki bi se po desetletjih načrtovanja turističnih zmogljivosti in prilagajanja potrebam večinoma zasebnih in kapitalskih interesov obrnil primarno k zadovoljevanju potreb prebivalcev in upoštevanju naravnih danosti. Nujno je tudi zavedanje, da je prostor, še posebej priobalni del, omejen in dodatnih pozidav ne prenese. Istrske občine najbolj povezuje morje in morska obala, zato je v tem delu skupni pristop k trajnostnemu in vzdržnemu načrtovanju in upravljanju logičen. Drugo ožje področje upravljanja s prostorom, kjer bi lahko sodelovali, pa je upravljanje in obnova starih mestnih jeder, ki so trenutno prepuščena bolj kot ne propadanju ter bolj ali manj srečni roki pri izbiri izvajalcev posameznih rekonstrukcijskih posegov. Naravna in kulturna dediščina sta največji primerjalni prednosti Istre in strokoven in sistematičen pristop k obnovi in valorizaciji slednje je nujen.
- Ženske v politiki. Je to posebno zavezništvo? Ali se poznate med seboj? Se srečujete? Se obveščate, posvetujete?
- Katere tri projekte boste uresničile v naslednjem letu?
Delovanje v lokalni samoupravi je v primerjavi z državnim nivojem precej manj stvar politike in političnih nazorov. Predvsem se ukvarjamo s konkretnimi projekti in rešujemo zelo oprijemljive težave, ki jih imajo občani. Ker smo na lokalnem nivoju veliko bolj operativni, se na tem nivoju tudi povezujemo in sodelujemo, kar seveda ni vezano na spol. Posebnih srečanj ženskih predstavnic v lokalni politiki zato nimamo, se pa poznamo in občasno zaznamo podobne težave. Tako kot na drugih področjih družbe je namreč marsikje tudi v lokalni politiki še vedno zaznavna neenakopravnost žensk, mestoma tudi šovinizem, ki sta globoko zakoreninjena in še vedno nista presežena.
Projekti, s katerimi se ukvarjam, so dolgoročni in niso vezani na izvedbo v enem letu. Najbolj intenzivno se posvečam vodenju Krajinskega parka Debeli rtič, v katerem v tem letu uresničujemo investicijo v označevalne boje ter nakup čolna, z namenom izvajanja naravovarstvenega nadzora na morju. Sodelujemo pri projektnih prijavah na različne Interreg in druge programske razpise EU, hkrati sodelujem pri skupnih kulturnih projektih štirih istrskih občin (Primorski poletni festival, Istrska kulturna strategija in drugi), pri pripravi Lokalnega programa kulture Občine Ankaran in pri različnih drugih projektih v Ankaranu na področju kulture in pri naravovarstvenih in prostorskih vsebinah.
Mateja Hrvatin Kozlovič, občina Koper
Mateja Hrvatin Kozlovič (1983) je magistra turizma, ustanoviteljica Hiške slovenske Istre.
Od leta 2016 do pred kratkim je bila predsednica turistične zadruge, ki združuje lokalne ponudnike turističnih storitev v slovenski Istri in si prizadeva za trajnostni razvoj turizma celotne destinacije.
Leta 2018 je na trg uvrstila izdelek Istrski zajtrk – Okusi Lokalno, ki združuje manjše lokalne pridelovalce slovenske Istre in številna doživetja.
- Naj bo obala ena občina!? Zakaj da? Zakaj ne?
Občine slovenske Istre med seboj dobro sodelujemo in se združujemo na več področjih, med drugim smo Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran in Občina Ankaran pred dvema letoma ustanovile skupno občinsko upravo za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva, civilne zaščite, požarnega varstva, notranje revizije in varstva okolja. S tem je že ustanovljen organ, ki kakovostno pokriva enake naloge vseh štirih občin.
Poleg tega smo vse štiri občine junija 2021 sprejele Sklep o mnenju istrskih občin k osnutkom pokrajinske zakonodaje, v katerem smo predlagale ustanovitev svoje pokrajine z imenom Istra – Istria. Vsi, ki tu živimo, se zavedamo, da gre za enoten prostor ne glede na občinske meje. Če niti turist ne loči, kdaj prekorači mejo med občinami, bi morali v toliko večji meri domačini ponotranjiti preseganje občinskih meja. Prepričana sem, da je treba moči vseh štirih istrskih občin združiti in iskati skupne sinergije tudi v večjih infrastrukturnih projektih. Zlasti če želimo biti konkurenčnejši v širšem evropskem prostoru, je pomembno, da smo složni in nastopamo enotno. Predvsem pa verjamem, da združevanje bistveno pripomore tudi k dvigu življenjske kakovosti vseh občanov v Istri, saj imamo tako v našem prostoru lahko na voljo večjo izbiro storitev, ki bi morale biti med sabo komplementarne.
- Skupna blagovna znamka obala!? Je izvedljivo? Bi koristilo?
Destinacije Koper, Izola, Ankaran in Portorož-Piran smo že od leta 2017 združene pod skupno blagovno znamko Love Istria. Poleg tega nova nacionalna strategija slovenskega turizma (2022–2028) narekuje vzpostavitev regijske destinacijske management organizacije (DMO). Vse štiri občine zato nameravamo do konca leta 2024 znamko Love Istria nadgraditi v regijsko destinacijo, trenutno občine in lokalne turistične organizacije pripravljamo skupne strategije.
- Urbanizem in turizem. Naj ju razvija vsaka občina zase, posebej? Ali obala potrebuje enega urbanista?
Kar zadevo skupno urejanje prostora, občine za zdaj to urejajo vsaka na svojem območju, v prihodnje pa je možno v okviru Medobčinske uprave Istre vzpostaviti tudi skupno službo za urbanizem.
- Ženske v politiki. Je to posebno zavezništvo? Ali se poznate med seboj? Se srečujete? Se obveščate, posvetujete?
Glede na to, da občine med seboj trdno sodelujemo, se podžupanje seveda poznamo, srečujemo, obveščamo in posvetujemo, in sicer na področjih, ki jih pokrivamo vsaka v svoji občini.
- Katere tri projekte boste uresničile v naslednjem letu?
V Mestni občini Koper sem zadolžena za področje turizma in gospodarskega razvoja, zato tudi načrtovani projekti izhajajo zlasti s področja turizma, gospodarskega razvoja, kmetijstva in ribištva. Prvi projekt, ki bo ugledal luč sveta, je Vstopna točka za raziskovanje Kraškega roba in zelenega podeželja, ki bo služil informiranju splošne javnosti o projektu drugega tira na lokaciji ter kot referenčna točka zelenega podeželja in stičišča narave, turizma in športa.
Sledi projekt OSP – Outdoor sports park oziroma Kraški rob, za katerega verjamem, da bo veljal za najboljši športno-turistični park v Sloveniji. Poznan bo po vrsti aktivnosti, ki jih obiskovalci parka lahko udejanjajo na prostem skozi vse leto, v sozvočju z naravo in trajnostnimi načeli ter z upoštevanjem potreb domačinov, ki živijo na tem območju.
Skupaj s strokovnimi službami občine bomo v prihodnjih letih postavili tudi temelje za medgeneracijski center. Prav tako pripravljamo tudi izhodišča za razvoj tehnološkega stičišča.
Ker gre za dolgoročnejše projekte, jih v enem letu zagotovo ne bo mogoče uresničiti v celoti.
Barbara Imenšek, občina Piran
Barbara Imenšek dela dvajset let v marketingu, prodaji, R&R in tržnih raziskavah. Ima svoje podjetje in nekaj zaposlenih in zato opravlja podžupanovanje nepoklicno. Zadolžena je za razvoj in pospeševanje podjetništva in in za izvedbo občinskega prostorskega načrta
- Združitev občin: smiselna odločitev? Zakaj da? Zakaj ne?
S pragmatičnega vidika bi se zagotovo odločila za združitev občin – vse štiri občine skupaj premorejo približno 92.000 prebivalcev, kar je malce manj kot tretjina prebivalcev Ljubljane, ki je ena mestna občina. Stroškovna optimizacija bi prinesla eno občinsko upravo in poenotene službe.
Treba pa je upoštevati tudi druge vidike, kot je učinkovitost storitev za občane. Primer Medobčinskega redarstva kaže, da lahko združevanje občin prinese izredno poslabšanje storitev za občane, saj se že tako majhno število redarjev še zmanjšuje.
Drugi izziv je delovanje na celotnem teritoriju. Če bi se štiri občine združile v eno, bi bilo treba rešiti vprašanja, kot so sedež občine, volitve in enakopravno zastopanje v občinskem svetu. Obstaja velika verjetnost, da bi župan vedno prihajal iz največje občine, kar bi lahko povzročilo obstrukcijo volitev in popolno apatijo drugih občin.
Kot podjetnica bi rekla DA, vendar ob pogoju, da stvari delujejo učinkovito, kot krajanka in podžupanja pa je v tem trenutku moj odgovor NE. Kljub temu pa so področja, kjer se morajo vse štiri občine združiti in delovati enovito, da bodo v slovenskem prostoru pridobile kot regija težo.
- Skupna blagovna znamka obala!? Je izvedljivo? Bi koristilo?
Skupna blagovna znamka za obalo morda ni najboljša ideja, vendar pa bi lahko regija pod drugim imenom uporabila skupno blagovno znamko, kar je zagotovo izvedljivo. Čeprav imajo posamezne obalne občine svoje specifičnosti, bi lahko regija nastopala enotno in se tržila na mednarodnih trgih. Pri tem pa je ključno, da si postavimo jasne cilje – ali želimo biti destinacija za prenočevanje ali se želimo pozicionirati kot premium destinacija severnega Jadrana/Istre. Ali ponujamo izkušnje in turistična doživetja ter aktivnosti skozi vse leto, bi se radi osredotočili na trajnostno ponudbo in kakovost ali na množičen obisk?
Vsaka občina ima svojo specifičnost, ki jo lahko promovira, vendar pa se pogosto zgodi, da se naše geografsko območje meša in ne vemo natančno, v kateri občini se nahajamo, zato bi bilo smiselno ustvariti čudovito zgodbo o naši regiji, ki bi pritegnila goste, ki želijo uživati v kakovostni ponudbi, doživetjih in hrani naše destinacije.
- Urbanizem in turizem. Naj ju razvija vsaka občina zase, posebej? Ali obala potrebuje enega urbanista?
Razvoj urbanizma je področje, ki ga je potrebno širše obravnavati, saj ne vpliva le na posamezno občino, temveč tudi na celotno regijo. Urbanistični razvoj vključuje tudi cestne povezave in na območju naših občin nas čaka veliko izzivov in priložnosti v prihodnosti. Čeprav je za specifike posameznega mesta potreben urbanist, ki dobro pozna področje, je pomembno, da imamo nekoga “nad občinami”, ki ima celosten pogled na urbanistični razvoj in lahko zagotovi usklajenost med občinami ter spodbuja trajnostno in premišljeno načrtovanje ter razvoj urbanega okolja. Glede razvoja turizma menim, da sem že v predelu o skupni blagovni znamki odgovorila.
- Ženske v politiki. Je to posebno zavezništvo? Ali se poznate med seboj? Se srečujete? Se obveščate, posvetujete?
Zanimivo, kako je v zadnjih letih postalo pomembno omenjati spol; žensko podjetništvo, ženske v politiki. Vloga žensk v politiki postaja vse pomembnejša, saj se vedno več žensk odloča za kandidiranje, vendar pa osebno tega ne vidim kot posebno zavezništvo. Gre preprosto za dejstvo, da se ženske v določenem trenutku odločijo vstopiti v politične vode. Tudi sama sem se odločila za to, ker sem si želela sprememb v svoji občini in ker sem v poslovnem področju dosegla nivo, kjer ne potrebujem zaposlitve. Vedno lahko ustvarim več kot znaša nadomestilo na občini, kar mi omogoča, da ohranjam svojo integriteto in moralna načela ter sledim tistemu, kar me je gnalo, ko sem kandidirala.
Med udeleženci dogodkov in sestankov sem že srečala po eno podžupanjo iz vsake občine, vendar se trenutno ne srečujemo, obveščamo ali posvetujemo. Vsekakor pa bi si želela, da bi se ta praksa uveljavila, saj bi bili skupaj na določenih področjih močnejši. Sama sem že navezala stike z nekaterimi občinami na področju, ki ga pokrivam, vendar pa bomo videli, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti.
- Katere tri projekte boste uresničile v naslednjem letu?
Podjetništvo je moja glavna prioriteta. Občinsko podjetje OTS bomo preoblikovali tako, da bo delovalo na področju vzpodbujanja podjetništva. Naš cilj je, da podjetnikom pomagamo pri rasti do te mere, da bodo zaposlovali. Danes se soočamo s situacijo, ko mladi po študiju ostanejo v Ljubljani, saj v domačem kraju ne dobijo primerne zaposlitve. Z razvojem podjetništva si želimo to obrniti kakor tudi zagotavljati storitve z višjo dodano vrednostjo. Za uspeh bi si štela, če bomo v naslednjem letu lahko kandidirali za Evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva.
Drugi projekt je zasnova in uresničitev dogodkov čez vse leto, kjer bomo združili vse deležnike iz občine. Dogodke je potrebno načrtovati vnaprej in dati možnosti ponudnikom izdelkov in storitev, programa, da so integralni del načrtovanja in seveda izvedbe. Naša občina ima kar nekaj edinstvenih trenutkov in danosti, ki jih ne izkoristimo dovolj. Pomorski krst na primer. Nobena druga občina v Sloveniji nima takšne prireditve. Pomembno je, da iz tega naredimo dogodek, o katerem se bo slišalo daleč naokoli.
Včasih smo 1. in 2. maja vsi drveli na razstavo cvetja v Marino Portorož – to je tradicija, ki jo je potrebno oživiti. Včasih smo z Zlato vrtnico in Osatom skrbeli, da je bila naša okolica urejena, to je tradicija, ki bi jo tudi bilo dobro obuditi.
Prva večja stvar iz tega niza je organizacija decembrskih aktivnosti v občini Piran. To združujem s podjetništvom in v aprilu je prvo srečanje vseh, ki želijo aktivno pristopiti k temu. Zavedam se, da sama ne zmorem vsega, prav tako pa vem, da imamo med občani ogromno posameznikov z vrhunskimi idejami, ki samo čakajo, da so slišane in se jim jih pomaga udejanjiti.
Strategija za mlade je tretji projekt. Urad za družbene dejavnosti me je kar določil, da bom aktivna v skupini za to in tako smo skupaj z mladimi, ŠIMCOM, UDD, posamezniki začeli pripravljati strategijo. Naš cilj je, da jo do konca maja 2023 dokončamo, damo v obravnavo na občinski svet in potem začnemo udejanjati. Strategija za mlade mi je še posebej pri srcu, saj sem v pogovoru z mladimi iz naše in drugih občin dobila vtis, da smo nanje preprosto pozabili. Sprejem te strategije na OS pomeni, da bomo morali resno pristopati k izvedbi le te in tako mlade spet postaviti v središče. Uspeh na tem področju bi bila pridobitev certifikata Mladim prijazna občina. Se pa zavedam, da to ni izvedljivo v enem letu, saj zajemajo ukrepi za mlade tudi stanovanjsko politiko, lahko pa vsa ostala področja, ki so načrtno obravnavanje področja mladine, participacija mladih, organiziranje mladih, informiranje mladih, zaposlovanje mladih, izobraževanje mladih in mobilnost mladih takoj spravimo v prakso.
Nataša Čerin, občina Izola
Nataša Čerin (1976). Magistrirala je na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, smer informatika in elektronsko poslovanje. Že 23 let zaposlena v gospodarstvu, kjer pokriva predvsem področji informatizacije in optimizacije poslovnih procesov, poznajo jo kot eno najbolj aktivnih članic Kulturnega društva Malija. Kot članica Liste Izola prihodnosti je bila 2018 izvoljena v občinski svet.
- Naj bo obala ena občina!? Zakaj da? Zakaj ne?
Glede na to, da je to kompleksno vprašanje, vam želim ponuditi nekaj vidikov o tej temi.
Zakaj da? Ena od možnih prednosti združitve obale v eno občino bi lahko bila boljša usklajenost in učinkovitost pri upravljanju infrastrukture, storitev ter projektov v regiji. Naša Istra je majhna in gosto naseljena območja, ki so medsebojno tesno povezana in imajo podobne izzive, kot so promet, okolje, turizem, urbanizacija ter gospodarski razvoj. Z združitvijo občin bi lahko dosegli celovitejši pristop k reševanju teh izzivov ter boljše usklajevanje in sinergijo med območji. Poleg tega bi lahko združitev občin prinesla tudi večjo ekonomsko moč in konkurenčnost. Skupna občina bi lahko bolje izkoristila svoje potenciale, privabljala več naložb in sredstev ter si lažje prizadevala za razvoj infrastrukture, turizma, kulture, športa in drugih področij.
Zakaj ne? Kljub potencialnim prednostim obstajajo tudi določeni izzivi in pomisleki glede združitve občin slovenske Istre v eno samo. Ena od skrbi je povezana z lokalno identiteto in avtonomijo posameznih občin. Občine na obali imajo svoje zgodovinske, kulturne in družbene značilnosti, ki jih želijo ohraniti ter se poistovetiti s svojimi lokalnimi prebivalci. Poleg tega bi lahko združitev občin prinesla tudi izzive glede upravljanja, organizacije ter dostopnosti do lokalnih storitev. Obala je že zdaj turistično območje z velikimi nihanjem števila prebivalcev glede na sezono, kar bi lahko vplivalo na pravično porazdelitev sredstev, storitev in infrastrukture v primeru združitve občin. Pomemben vidik je tudi vključenost lokalnega prebivalstva v proces odločanja. Treba je zagotoviti, da se prebivalci slovenske Istre vključijo v odločanje o morebitni združitvi občin ter da se njihove potrebe in interese ustrezno upošteva.
Ideja o združitvi slovenske Istre v eno občino ima svoje prednosti in prinaša izzive. Prednosti vključujejo boljšo usklajenost, učinkovitost, ekonomsko moč in konkurenčnost, medtem ko so izzivi, povezani z lokalno identiteto, avtonomijo občin ter vključenostjo lokalnega prebivalstva v proces odločanja.
Kot podžupanja Občine Izola sem odprta za razpravo o tej ideji, vendar menim, da je treba temeljito preučiti vse vidike, vključno z mnenji lokalnega prebivalstva, preden bi se sprejelo kakršnakoli odločitev. Pomembno je zagotoviti, da se upošteva interese in potrebe vseh vpletenih ter da se doseže soglasje glede morebitne združitve občin. Hkrati se zavedam, da lahko tudi brez formalne združitve občin na Obali sodelujemo in si prizadevamo za skupne cilje, kot so trajnostni razvoj, ohranjanje naravnega in kulturnega okolja ter izboljšanje kakovosti življenja za vse obalne prebivalce. Sodelovanje, koordinacija in povezovanje med občinami so ključni dejavniki za doseganje skupnih ciljev, ne glede na obliko upravljanja.
- Skupna blagovna znamka obala!? Je izvedljivo? Bi koristilo?
Prav skupna blagovna znamka je bila eno od vodil za pripravo skupne turistične strategije vseh štirih občin.
Tovrstna strategija je lahko korak v smeri uvedbe skupne blagovne znamke Slovenska Istra, vendar pa je treba upoštevati, da je to kompleksen proces, ki zahteva široko sodelovanje med vsemi občinami, turističnimi ponudniki, lokalnimi podjetji in drugimi deležniki. Poleg tega je pomembno, da se upoštevajo posebnosti in identiteta vsake posamezne občine, da bi se zagotovilo, da bo skupna blagovna znamka v skladu z njihovimi cilji in interesi.
Uvedba skupne blagovne znamke Slovenska Istra bi lahko imela potencialne koristi za celotno območje Istre v Sloveniji. Povečala bi prepoznavnost regije na domačem in mednarodnem trgu, lahko bi privabila več turistov, spodbujala gospodarsko rast ter krepila povezanost in sodelovanje med občinami. Zavedam pa se, da pa bi morali skrbno upoštevati tudi potrebe lokalnega prebivalstva in mnenja ter stališča vseh vpletenih deležnikov.
- Urbanizem in turizem. Naj ju razvija vsaka občina zase, posebej? Ali obala potrebuje enega urbanista?
Vprašanje urbanizma in turizma je kompleksno in zahteva premišljeno ravnanje. Kot podžupanja Občine Izole menim, da je treba upoštevati tako lokalne kot regionalne vidike pri razvoju urbanizma in turizma v slovenski Istri. Vsekakor je smiselno, da vsaka občina sledi svojim specifičnim potrebam, ciljem in razvojnim načrtom. Vsaka ima svoje značilnosti, kulturno dediščino, naravne vire in lokalno prebivalstvo, kar lahko vpliva na urbanistične in turistične strategije. Pristop, ki upošteva lokalne potrebe in interese, lahko prispeva k ohranjanju lokalne identitete ter spodbuja trajnostni in usklajen razvoj območja. Hkrati se zavedam, da je sodelovanje in usklajevanje med občinami v slovenski Istri ključnega pomena za doseganje skupnih ciljev, predvsem na področju turizma. Istra kot turistična destinacija že ima določene skupne blagovne znamke, kot je na primer Portorož & Piran ali Koper – The City of Wine, ki promovirajo območje kot celoto. Skupno delovanje pri razvoju turistične ponudbe, promociji destinacije in izboljšanju infrastrukture lahko prinese večje koristi za celotno območje Istre v Sloveniji in privabi več turistov.
Glede na to, da sta urbanizem in turizem tesno povezani področji, se zdi smiselno, da obstaja usklajen pristop pri načrtovanju in razvoju urbanističnih ter turističnih strategij v slovenski Istri. En urbanist, ki bi koordiniral razvoj urbanizma in turizma v skladu s cilji ter interesi posameznih občin, bi lahko prispeval k uspešnemu in trajnostnemu razvoju celotne regije, vendar pa je treba upoštevati, da bi moral biti takšen pristop usklajen in vključujoč ter upoštevati mnenja in stališča vseh vpletenih deležnikov.
- Ženske v politiki. Je to posebno zavezništvo? Ali se poznate med seboj? Se srečujete? Se obveščate, posvetujete?
Glede na to, da smo vsi politični predstavniki zavezani skupnim ciljem in interesom našega območja, se trudimo za enotno delovanje in sodelovanje v korist vseh naših občank in občanov, ne glede na spol. S podžupanjo Agnese Babič se poznava že od prej. Redno se srečujeva, izmenjujeva mnenja ter se posvetujeva pri odločitvah.
- Katere tri projekte boste uresničile v naslednjem letu?
V naslednjem letu se nameravava aktivno vključiti v več projektov, ki bodo prinesli napredek na različnih področjih. Čeprav konkretni projekti še niso določeni, se želim osredotočiti na tiste, ki bodo imeli pozitiven vpliv na Izolo in njeno okolico.
Pri tem je pomembno omeniti, da so končni projekti odvisni od številnih dejavnikov, vključno z razpoložljivimi sredstvi, zakonodajo, prednostnimi nalogami ter usklajevanjem s partnerskimi institucijami in skupnostjo. Skupaj bomo skrbno preučili možnosti in se angažirali v projektih, ki bodo najbolj učinkoviti za dosego naših ciljev in prinesli pozitivne spremembe za našo občino.
