Priimek ima v Sloveniji več svojih izvornih točk, zato vsi Jermani morda niso potomci Hermana. Posebej pa ne istega Hermana.
Jerman je bil lahko bil tudi potomec Jeromna ali Romana.
Četrta možnost pa je, da gre za nemškega priseljenca, Germana. Nemško govoreči priseljenci, ki jih je bilo v slovenski zgodovini veliko, niso poselili samo Kočevja, marveč tudi marsikatero zaradi srednjeveške kuge opustelo vas na Krasu in v Istri. Na to še danes spominjajo priimki Švab, Nemec, Pahor, Gec… V 18. stoletju so v Slovenski Istri priimek Jerman pisali kot German, kar nakazuje možnost, da gre za potomce nemškega, germanskega kolonista. V Šmarjah, ki so gnezdo priimka, obstajata oba priimka. Iz Jermana in Germana so nastali tudi primki Jermaniš, Jermančič in Germanis.
Ime Herman najdemo v Kopru že leta 1182, ko ni bilo še priimkov: Ermanus. Ime je nastalo kot sestavljenka, HARIMAN v starovisokonemščini: HERI pomeni vojska, MAN pa mož. Torej vojščak ali vojskovodja.
Čeprav je prvi znani Herman vojskovodja germanskega plemena Heruskov, ki je umrl pred točno dvema tisočletjema, pa so mu to ime nadeli precej kasneje. V resnici se je imenoval Arminius, ki pa s Hermanom nima nobene zveze. Prvič najdemo ime Herman v 8. stoletju: Hariman, Heriman, Hairman, Herman. V drugih jezikih pa: francosko Armand, špansko Armando, italijansko Ermanno.
Na Slovenskem ga v obliki priimka prvič najdemo leta 1507 v Gorenjem Cerovem v Goriških Brdih: kmet Michel des Herman.
V Sloveniji živi 1690 Jermanov, največ v Ljubljanski kotlini (475) in na južnem Primorskem (433). Na svetu živi več kot 6400 Jermanov. A ne gre samo za slovenske Jermane, ampak so mnogi nastali povsem samostojno. V ZDA živi 2030 Jermanov, v Veliki Britaniji 530, v Indoneziji 280, na Češkem 160, v Maleziji 140 in Nigeriji 70. Lahko pa s slovenskimi Jermani sorodstveno povezujemu hrvaške, ki jih je 220. Njih gnezdo je namreč okolica istrskega Buzeta, kje so živeli tudi Slovenci.
Tino Mamić, prof. zgodovine in sodni izvedenec za rodoslovje
Zapis v družinski knjigi župnije Koštabona iz leta 1830 kaže na možnost, da je priimek nastal iz besede German, ne pa imena Herman. V vasici Planjave sta najpogostejša priimka Nemac in Jerman, ki so ga pred dvema stoletjema pisali German. Priimek Nemac nedvomno kaže, da so se v vas naselili nemško govoreči kolonisti. Zapis s črko G pa tudi podpira tezo v prid Germanu, Nemcu, ne pa Hermanu. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper (ŠAK Ž Kšt SA 1, str. 23).
Rodovnik, ki ga je leta 1882 narisal župnik na Pomjanu pri Kopru in ugotovil stopnjo sorodstva med ženinom in nevesto. Cerkvene matične knjige so bile v zgodovini pomembne tudi zaradi preprečevanja porok med bližnjimi sorodniki. V tem primeru je šlo za rodbini Zupančič in Jerman iz Fijeroge. Družinsko knjigo hrani Škofijski arhiv Koper (ŠAK Ž Pom SA 1, 1839)
