Prvopodpisana pod pobudo, poslanka Svobode Tamara Kozlovič, poudarja, da s preimenovanjem statistične regije ne bi spremenili zgolj imena, ampak bi tudi izrekli priznanje posebnosti pokrajine z neverjetno bogato kulturno dediščino, izjemno naravno lepoto ter prijaznimi, odprtimi in gostoljubnimi ljudmi, ki so svoj dom poimenovali Istra: »Istra ni le kopno ob slovenskem morju, je način življenja in sobivanja narodov, ki so s svojimi kulturami skozi stoletja zgradili edinstven svet, v katerem različnost ne ločuje, temveč povezuje. Istranke in Istrani smo neizmerno ponosni na svojo zemljo in korenine, na svoje oljčne nasade in vinograde, na morje, ki nas objema, in na griče, v katerih se rojeva naš uporniški duh. Ponosni smo na svoje ime in veseli bomo, če ga bo kmalu nosila tudi naša statistična regija«.
Vodja poslanske skupine Levica dr. Matej Tašner Vatovec dodaja, da je Istra več kot regija – je pojem: »Zame je pojem medkutlurnosti in sobivanja. Območje Istre se je skozi stoletja delilo pod različne administracije, vendar je pod črto ostajalo enotno v raznolikosti. Zato vlagamo pobudo, da bi tudi uradno preimenovali statistično regijo na način, da bo bolje odražala identiteto prebivalcev Istre. Identiteto različnih narodnosti, ki znajo sodelovati in živeti skupaj«.
Podpisniki poslanske pobude so pri pripravi le-te izhajali iz Elaborata o poimenovanju območja štirih obmorskih občin, ki ga je pripravil Inštitut za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, ter upoštevali širše družbeno-kulturne in zgodovinske dejavnike. Pobuda tako temelji na šestih ključnih argumentih:
- Tradicionalna in geografska ustreznost imena Istra: Ime Istra ima globoke zgodovinske, geografske in kulturne korenine, ki jih prepoznavajo prebivalci območja štiri istrskih občin. Geografski in kulturni vidiki regije, ki vključujejo Slovensko Istro in njen kraški del, so bolje zajeti z imenom Istrsko-kraška regija, kar potrjujejo tudi stališča geografov in jezikoslovcev.
- Družbena identiteta in pripadnost: Raziskave in okrogle mize, organizirane v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, kažejo, da domačini ime Slovenska Istra bolj sprejemajo kot simbol njihove identitete, kot pa ime Obala. Poimenovanje regije z vključitvijo imena Istra bi prispevalo k večji povezanosti prebivalcev z regijo.
- Analiza javne in strokovne rabe imen: Elaborat razkriva, da so izrazi, kot sta Slovenska Istra in Istra, pogosto uporabljeni v uradnih, turističnih in znanstvenih besedilih. Statistične analize pogostosti imen potrjujejo, da je ime Istra tesno povezano z regionalno identiteto in prepoznavnostjo, zlasti na področju turizma.
- Primerljivost z obstoječimi regionalnimi poimenovanji: Primeri, kot je ime vinorodnega okoliša Slovenska Istra, kažejo, da uporaba tega imena že dolgo utrjuje regijsko identiteto. Preimenovanje statistične regije bi zagotovilo usklajenost med uradnim in družbenim poimenovanjem območja.
- Uskladitev z geografsko in kulturno realnostjo: Območje zajema značilnosti Slovenske Istre in Krasa, kar bi preimenovanje ustrezneje zajelo. Ime Istrsko-kraška regija bi prispevalo k večji prepoznavnosti regije v nacionalnem in mednarodnem prostoru.
- Odpiranje okna priložnosti: Slovenija mora, če želi preimenovati statistično regijo, le-to sporočiti Eurostatu in Evropski komisiji do 31. marca letos. Okno priložnosti, da uredimo to vprašanje, je torej odprto.
Po besedah poslanca Svobode Roberta Janeva Istra ni zgolj dežela refoška in malvazije: »Istra je dežela s karakterjem in identiteto, ki se že stoletja, in to navkljub svoji raznolikosti, enotno in trmasto upira vsem, ki bi si jo želeli podrediti«.
V SD po besedah njihove poslanke Meire Hot ime Istrsko-kraška statistična regija bolje odraža zgodovinske, kulturne in geografske značilnosti območja: »Ime Istra je globoko zakoreninjeno v identiteti lokalnega prebivalstva in ga prepoznavajo tako prebivalci kot strokovna javnost. Preimenovanje bi prispevalo k večji prepoznavnosti regije ter uskladitvi uradnega poimenovanja z družbeno in strokovno rabo. Slovenija ima priložnost, da ta korak formalizira do marca 2025, zato pozivamo vlado, naj začne postopek preimenovanja«.
Tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza meni, da je pobuda za preimenovanje več kot upravičena: »Poimenovanje Istrsko-kraška statistična regija namreč ustrezneje odraža dejansko geografsko in zgodovinsko podobo regije. Ime Istra ima globoke zgodovinske, geografske in kulturne korenine, ki jih prepoznavajo prebivalci vseh štirih istrskih občin: Kopra, Izole, Pirana in Ankarana. Istra je osrednji prostor, kjer so stoletja sobivali različni narodi in kulture, ob tem se je spreminjala tudi državna suverenost, vse to pa je na številnih področjih pustilo globok pečat celotni podobi tega območja in se odraža na skupni dediščini Istre«.
Sicer je seznam uglednih podpornikov poslanske pobude za preimenovanje Obalno-kraške statistične regije v Istrsko-kraško statistično regijo dolg. Na njem so tudi: direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije red. prof. dr. Vesna Mikolič, prof. dr. Darko Darovec z Univerze v Mariboru in Inštituta IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, prodekanja za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP) izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, doc. dr. Neža Čebron Lipovec z oddelka za arheologijo in dediščino na Fakulteti za humanistične študije UP, predsednik Zgodovinskega društva za južno Primorsko in znanstveni svetnik na Fakulteti za humanistične študije UP dr. Salvator Žitko, muzejski svetnik Obalnih galerij Piran dr. Andrej Medved, predsednik Primorske gospodarske zbornice in direktor podjetja Vinakoper Borut Fakin, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Koper Sergej Pinter, direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič, direktorica Turističnega združenja Portorož mag. Patricija Gržinič, direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper Helena Brec Loredan, predsednik sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (OSSIN) Alberto Scheriani, predsednik Italijanske Unije Maurizio Tremul, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre Danilo Markočič, predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre Ingrid Mahnič, predsednik Društva Vinol (Društvo vinogradnikov in pridelovalcev oljčnega olja Bertokov, Pobegov – Čežarjev in Sv. Antona) Damijan Jogan, predsednica Zveze kulturnih društev Mestne občine Koper Helena Brec Loredan, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, predsednik Kulturno izobraževalnega društva PiNA Borut Jerman in pisatelj Edelman Jurinčič.
Direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot: »Poimenovanje nekega prostora je proces, v okviru katerega dobi ta prostor svoj pomen, vsebino in smisel, obenem pa se njegovi prebivalci preko imena s prostorom povežejo, se z njim identificirajo in ga dalje razvijajo. Z ustreznejšim in vsebinsko močnejšim imenom Istrsko-kraška statistična regija bomo postali prepoznavnejši tako v nacionalnem kot v sredozemskem in širšem mednarodnem prostoru.«
Predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije v ZRS Koper red. prof. dr. Vesna Mikolič: »Z izbiro imena Istrsko-kraška statistična regija bo ta regija pridobila na pomenu v celotnem slovenskem prostoru, obenem pa se bodo s tem imenom še bolj poistovetili njeni prebivalci. Ker toponimi izhajajo iz krajine in jo obenem soustvarjajo, saj človek vzpostavi odnos do prostora šele skozi poimenovanje, sem prepričana, da bo ime Istrsko-kraška regija pripomoglo k še intenzivnejšemu razvoju te regije na vseh družbenih področjih.«
Prof. dr. Darko Darovec z Univerze v Mariboru in Inštituta IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja: »Istra je daleč najstarejše ohranjeno ime za pokrajino oziroma deželo na današnjem Slovenskem. Medtem ko so druge slovenske zgodovinske dežele dobile svoja poimenovanja v antiki (Karantanija/Koroška, Karniola/Kranjska) oziroma v srednjem veku (Štajerska, Goriška, Prekmurje), Istro kot deželo in njene prebivalce po deželi imenovane Histre omenja že starogrški zgodovinar in geograf Hekatej iz Mileta (560-490 p.n.š.). Ime dežele Istre se je nato ohranilo v rimskem obdobju (178 p.n.š.-476 n.š.), za časa prvega rimskega cesarja Avgusta Oktavijana (27 p.n.š.-14 n.š.) pa je bila kot avtonomna dežela oblikovana t. i. deseta regija Italije, poimenovana Benečija in Istra (Decima regio Italiae Venetia et Histria). Istra je svoje deželno ime ohranila tudi v srednjem veku. Še več, postala je celo mejna grofija Istra, markizat, kar v tedanjem času pomeni poseben (avtonomni) status dežele Istre. Ime Istre kot posebne pokrajine (Provincia) se je ohranilo tudi v obdobju visokega srednjega veka, ko je nad večino polotoka vladala Beneška republika, po izumrtju istrske veje goriških grofov leta 1374 pa je osrednji del Istre v okolici Pazina do Lovrana v Kvarnerskem zalivu kot avtonomni kapetanat oziroma knežija postala del (habsburške) Kranjske. Istra kot pokrajina oziroma dežela je s svojim upravnim in pravnim statusom ohranila svoje ime tudi v času Napoleonovih osvojitev ter po njih v okviru avstrijskega in nato avstro-ogrskega cesarstva, kakor tudi v času Italije med obema svetovnima vojnama. Poimenovanje Obala se je postopoma uveljavljalo po drugi svetovni vojni, ko so tedanji slovenski voditelji iz več razlogov (razrednih/revolucionarnih in nacionalnih) in na več ravneh želeli prekiniti s tradicijo v poimenovanju Istre. Toda zlasti po osamosvojitvi Slovenije se je zavest o istrski deželni pripadnosti med prebivalci slovenskega dela Istre ponovno začela krepiti, zlasti na podlagi različnih družbeno-interesnih skupin (npr. Klub Istra, literarni festivali o istrskem pisatelju Fulviu Tomizzi, znanstvene revije Annales: Anali za istrske in mediteranske študije, Acta Histriae, Humanistično društvo Histria, itd.), kar priča o potrebi lokalnega prebivalstva za oživitev istrske identitete.«
Prodekanja za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem UP izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget: »Kot izredna profesorica, antropologinja, ki se že desetletja ukvarjam z raziskavami individualnih ter kolektivnih spominov in dediščine Istre, močno podpiram poslansko pobudo za preimenovanju statistične regije Obalno-kraška v Istrsko-kraška.«
Doc. dr. Neža Čebron Lipovec z oddelka za arheologijo in dediščino na Fakulteti za humanistične študije UP: »Gre za pomemben korak za Istro, saj se tako krepi identiteta regije z bogato in raznovrstno zgodovino in dediščino, kar prav poimenovanje Istra uteleša. Vračanje rabe historičnega poimenovanja regije smo kot raziskovalci vselej zasledovali in spodbujali.«
Direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič: »Istra je ime, ki ga prebivalci tega območja uporabljajo že stoletja, in se nanaša na skupno dediščino ter kulturne vezi, ki povezujejo Istro s širšim istrskim prostorom. Preimenovanje bi dodatno poudarilo edinstvenost regije, njen turistični potencial ter povezanost z drugimi obalnimi mesti v Sloveniji in regiji.«
Direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper Helena Brec Loredan: »Preimenovanje v Istrsko-kraško statistično regijo odraža zgodovinske, kulturne in naravne značilnosti regije, poimenovanje je pogosto v uradnih, turističnih in znanstvenih besedilih, Istrsko-kraška regija bolje predstavlja območje doma in v tujini, prebivalci pa so z imenom Istra močneje poistoveteni, kar krepi pripadnost regiji.«
Predsednik sveta Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (OSSIN) Alberto Scheriani: »Sprememba imena bo ustrezneje priznala večkulturnost regije, vključno z vlogo italijanske narodne skupnosti, ki je skozi zgodovino pomembno prispevala k razvoju in identiteti tega območja. Istra ni zgolj geografski izraz, temveč simbol identitete, jezika in tradicije tega prostora.«
Predsednik Italijanske Unije Maurizio Tremul: »Istra je skozi svojo zgodovino vedno ohranila svoje enotno ime v jezikovnih različicah narodov, ki so jo naseljevali in jo naseljujejo še danes. Istra kot geografska regija je vedno ostala enotna resničnost in enoten geografski prostor, čeprav je skozi stoletja spreminjala državno suverenost. Kljub temu je vselej ohranila svoje ime, ki je postalo simbol večetnične, večkulturne in večjezične identitete, edinstvene v Evropi zaradi svoje sposobnosti razvijanja medkulturnega spoja.«
Predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre Ingrid Mahnič: »Naši vinogradi so v Istri, na steklenicah vina piše Istra in povsod po svetu se predstavljamo kot Istra. Menimo, da bi s spremembo imena popravili krivico naši destinaciji.«
Pedsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre Danilo Markočič: »Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre – ZOP je prvo živilo v Sloveniji, ki je pridobilo to evropsko zaščiteno označbo. Ponazarja posebnost krajine, sortimenta, način pridelave in predelave, prepoznavnost in vrhunsko kakovost. Oljkarji, ki smo združeni v Društvu oljkarjev Slovenske Istre, razumemo našo prepoznavnost, ki sega od morja do Šavrinskih hribov in je prepletena s tradicijo oljkarske kulture, načinom življenja in je kot taka umeščena v prostor, ki ga poznamo le kot Slovenska Istra.«
