Meloni je dejala, da je k spomeniku v Bazovici prišla že mnogokrat, tudi kot mlado dekle, čeprav so takrat na tiste, ki so se spominjali povojnega trpljenja Italijanov, kazali s prstom, jih obtoževali in jih izolirali, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Dan spomina, ki ga v Italiji na dan podpisa pariške mirovne pogodbe obeležujejo od leta 2005, je po njenih besedah enkrat za vselej pometel z zaroto tišine o teh dogodkih. A za večdesetletno pozabo ni opravičila, je menila.
Kot je še dejala, so se danes prišli poklonit vsem Istranom in Dalmatincem, ki so se zato, da bi še naprej ostali Italijani, odločili zapustiti domove, zemljo in premoženje. Edino, česar jim Titovi komunisti niso mogli vzeti, je njihova identiteta, je zatrdila.
V Bazovici sta premierko med drugimi spremljala zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani in minister za kulturo Gennaro Sangiuliano. Vence so položili tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga, tržaški župan Roberto Dipiazza in predstavniki več organizacij, ki negujejo spomin na odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije.
Za odzem odlikovanja Titu
Dipiazza je po poročanju Anse med drugim izjavil, da prikrivanje zločina pomeni ponovno storitev zločina. Zahvalil se je poslancem desne sredine iz Furlanije-Julijske krajine, ki so v poslanski zbornici vložili predlog zakona, s katerim bi odvzeli državno odlikovanje Josipu Brozu Titu, katerega je označil za krvnika. Tudi Meloni je ob robu slovesnosti v Bazovici podprla odvzem odlikovanja Titu, še poroča Ansa.
Med simboli begunskih in drugih organizacij, ki so jih razobesili ob spomeniku, Ansa izpostavlja prapor mornariške pehotne enote 10. MAS. Gre za enoto, ki se je tudi po kapitulaciji Italije v sodelovanju z nemškimi okupatorji bojevala proti italijanskim in jugoslovanskim partizanom, pri tem pa zagrešila več vojnih zločinov.
Iz Trsta je danes na pot po Italiji krenil poseben vlak z multimedijsko razstavo o dnevu spomina. Pred odhodom si ga je ogledala tudi Meloni.
V petek je predsednik italijanske republike Mattarella med drugim dejal, da Italija odgovarja za fašizem, ki je prispeval k začetku uničujoče in bratomorne svetovne vojne. Dodal pa je, da razlogov za povojne poboje ni mogoče reducirati na maščevanje za fašistične zločine.
Predsednik poslanske zbornice Lorenzo Fontana pa je v petek izjavil, da so bili Italijani, ki so stoletja miroljubno živeli v Istri, v letih 1943 in 1945 žrtve enega najbolj krutih zločinov 20. stoletja.
