Ko ljudje pomislijo na istrsko hrano so najverjetneje prva jed, ki jim pade na pamet fuži s tartufi. Vse konobe, turistične kmetije in boljše restavracije, ki dajo kaj nase, pripravljajo to jed. Malo drugače pa je, če želiš ta recept pripraviti pri nekomu doma in napisati o tem recept. Temu se ne gre čuditi, saj te istrske testenine z redkim črnim gomoljem niso niti približno poceni in ne ravno pogoste na domačih mizah.
Za namen tega članka sem tako moral za nasvet povprašati profesionalnega chefa. Sarah se je veščin naučila od svojega očeta, danes jih pa še dodatno pili v večkrat nagrajeni in zelo priznani restavraciji, ki jo vodi. Zagovarja uporabo svežih in lokalnih sestavin. Predvsem v dokaj preprosti jedi, kot so fuži z tartufi.
Pred mojim prihodom je pripravila testo za fuže, vmesila je belo moko, jajca, sol in olje, nato ga je ovila v plastično folijo in postavila v hladilnik za vsaj eno uro. Po obveznem počitku je sledilo fužanje. Razvaljano testo, ki ga je postavila na pomokan bombažni prt, je razrezala na približno dvo centimetrske kvadratke. Nato je spodnjo, pomokano stran, prijela za vogal in zvila okoli lesene palice ter na sredini rahlo stisnila. Tako je nastal fuž. Gib je hitro in lično ponovila še nekajkrat tako, da je v roku petih minut imela pred seboj za dve porciji teh testenin.
Omaka je silno enostavna, a zato nič kaj manj okusna. V ponev je dodala manjšo zajemalko goveje juhe in precejšen kos masla. Ko se je stopilo, je dodala žlico bele tartufate ter drobno naribani sveži črn tartuf. Medtem je v vreli osoljeni vodi skuhala fuže. Ko je bila omaka pripravljena, je vanjo dala odcejane svaljke in večkrat premešala.
Ko je bila vsaka testenina prevlečena z omako, jih je postregla v ogretih krožnikih. Kot zaključek jedi je na vrh naribala dobršno merico svežega tartufa, tokrat na lističe.
Sestavine:
Fuži
– 500 g moke
– Žlica tartufate iz belega tartufa
– 5 jajc
– 6 g soli
– 6 g olja
Tartufova omaka
– Zajemalka goveje juhe
– 2 veliki žlici masla
– Gomolj črnega tartufa
Kljub temu, da sem že večkrat jedel fuže, me vsakič znova navdušijo s svojo preprostostjo, a obenem izjemnim okusom. Še posebej navdušujoče pa je biti poleg ob pripravi in imeti tako priliko za nadlegovanje kuharja z vprašanji in podvprašanji, ter pomagati pri izdelavi fužev.
Sam sem zvil tri. Za vse odgovore, vpogled v izjemno kuhinjo in odličen recept, se Sarah lepo zahvaljujem. Zahvala gre tudi njenemu možu
Adamu, ki je postregel odlično malvazijo, ob kateri je jed dobila še piko na i.
Rok Dekorti
