Štefica se je na operne odre podala iz Kopra: »Odraščanje v Kopru je bilo čudovito. Imela sem veliko prijateljev, s katerimi sem delila ljubezen do glasbe in vsega drugega. Moja ljubezen do glasbe se je začela že zelo zgodaj. Že kot otrok sem rada prepevala – rada sem se snemala na domačem kasetofonu in analizirala svoje posnetke, poleg tega sem ves čas doma plesala, pripravljala svoje mini predstave, medtem ko sem na gramofonskih ploščah vrtela otroške pravljice,« se spominja Štefica, ki kar ni mogla dočakati, da sta jo starša vpisala v glasbeno šolo, kjer se je začelo tudi njeno formalno glasbeno izobraževanje.
Življenje kot v operi
“Moja glasbena pot je bila vedno prepletena s petjem in igranjem na klavir, vse dokler se nisem odločila za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Takrat sem se kot študentka preselila v Ljubljano. Ves čas sem mislila, da se bom vrnila v Koper. Potem sem pa naredila avdicijo za eno študentsko operno predstavo in opera me je kar posrkala vase, prav tako pa življenje, ki se mi je začelo odpirati v Ljubljani. Pred in med študijem sem potovala tudi v druge glasbene zvrsti. Od nekdaj so me namreč privlačile različne zvrsti glasbe – tako sem poleg študija klasične glasbe skozi pela tudi na različnih odrih festivalov zabavne glasbe in v televizijskih ali radijskih oddajah. Vedno me je zanimalo, kako bi se lahko razvijala v čim več različnih glasbenih zvrsteh,« pove Štefica, ki je nastopila na najrazličnejših odrih, a zmagala je ljubezen do opere. V vseh teh letih je nanizala toliko različnih vlog, da bi le težko opisala svoje najljubše. Najbolj ji pod kožo zlezejo tiste, ki ji pri nastajanju predstavljajo nek poseben izziv. Lahko je to kakšna zelo komična vloga, nekaj, kar je glasbeno zelo zahtevno ali pa tudi izredno tragična. Radovedno Štefico zelo zanima tisto, kar jo izzove in preko česar lahko umetniško raste. Poleg polnega solističnega angažmaja v SNG Opera in balet Ljubljana redno sodeluje tudi s Slovenskim komornih glasbenim gledališčem, poučuje na eni izmed ljubljanskih glasbenih šol in dela na pevski interpretaciji s študenti petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. »Zraven se pa vedno najde tudi nastop na kakšni prireditvi tako, da mi pogosto zmanjka časa za obisk obale. Ko grem, sem pa zelo vesela in mi srce kar poskoči, ko sem vedno bližje svojemu ljubemu Kopru,« pravi Štefica in navrže, da je doma žal preredko, čeprav ima tam starše in sestro ter veliko prijateljev.
Koper je krasno mesto, v katerega se rada vrača
»Ko se dobimo, nam je lepo, ko se spominjamo, kako smo se v srednješolskih letih vsi skupaj glasbeno in osebnostno razvijali. Vedno ko pridem v Koper, sem izredno ponosna, kako lepo, čisto, zgodovinsko in kulturno bogato mesto je to. Rada pa sem tudi v Ljubljani, ker sem se tam zares našla in pognala nove korenine. Obenem je pa lepo tudi to, da Kopra več nimam za samoumevnega. Šele sedaj, ko skočim na nekajdnevni oddih, vidim kaj mi manjka, odkar živim v Ljubljani in takrat se naužijem mirnosti Kopra, morskega zraka in primorske dobre volje celo več, kot bi se, če bi bila v Kopru vsak dan,« pravi Štefica, ki se zelo veseli praznikov. »Prazniki mi od nekdaj veliko pomenijo. Za večje praznike z možem obiščeva tako njegovo kot mojo družino in tudi sama zelo rada pripravljava družinska kosila in večerje. Takrat vedno nekaj dobrega pojemo, si zaželimo kaj lepega in smo veseli, da smo skupaj. Za leto 2024 želim vsem, da bi našli mir v srcih in, da bi bili drug do drugega prijazni,« je simpatična operna pevka zažela tudi našim bralcem.
