Javni zavod za podjetništvo je že pred časom predstavil razvojne projekte, sofinancirane z Evropskimi sredstvi. Gre za dokončanje kolesarske poti Porečanka od Kopra do Strunjana.
Sedaj Javni zavod skupaj z občino Izola aktivno pripravlja projekte za povezavo zaledja s centrom mesta, in sicer želijo povezati Barede, Šared, Malijo in Korte. Pred pričetkom kateregakoli novega projekta, se ga bo predstavilo v Krajevni skupnosti kot tudi prebivalcem na območju, kjer se bo projekt umeščal v prostor. Projekti so zasnovani fleksibilno in se bodo lahko prilagajali tudi v kasnejših fazah. Pripravljajo se v luči koriščenja evropskih sredstev finančne perspektive 2021-2027 za urejanje kolesarskih poti in ohranjanja biodiverzitete, priprava pa se sofinancira iz projekta Podporne točke za EUSAIR, Interreg ADRION 2014-2020. Skrbno pripravljajo načrte in analize, da ugotovijo, katere poti bi bile bolj, in katere manj primerne za povezavo in tako uspešno izpeljavo projekta. Zagotovo je zaradi velikega prometa najmanj primerna glavna cesta, zato preučujejo možnosti urejanja kolesarske poti po manj prometnih. Ena izmed idej je izmenična oziroma krožna kolesarska pot, kjer bi se kolesarji po položnejši poti vzpenjali, po strmi in tudi krajši poti, pa bi se spuščali. Kolesarska pot bi bila tako alternativa vožji z avtomobili in avtobusi, dopuščajo pa tudi možnost nekakšne izmenjevalnice navadnih koles z električnimi saj je vzpon z električnimi kolesi neprimerno lažji.
Projekt trajnostna tržnica v parku
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je pod skupnim imenom “Ekološki visitor center Malija” zbrala nekaj vidnejših idej za aktraktivnejšo podobo izolskega zaledja in jo tako narediti privlačnejšo za turiste.
Idejna zasnova projekta je nov vaški trg na Maliji, zbirališče ljudi v objemu zelenega parka in vode. Trg pod krošnjami dreves napajajo žepi različnih aktivnosti; izposojevalnica in polnilnica e-koles, kolo za polnjenje malih elektronskih naprav, otroško igrišče, park z zelenico in stopničasti vodnjak. Celotno območje obdaja nizek suho zidan kamniti zid, ki služi kot klop in z zvijanjem po obodu tvori intimnejše sociopetalne zalivčke.
Zasnovani trg predstavlja vstopno točko Arboretuma in se z njim programsko dopolnjuje. Je križišče in izhodišče kolesarskih in peš poti, saj si s športnim parkom deli veliko parkirišče.
Vključuje pokrito a odprto tržnico, kjer se lahko poleg prodaje lokalnih pridelkov in izdelkov odvijajo različni dogodki. Celoten koncept njenega delovanja je trajnosten in samozadosten, od uporabljenih materialov, do vgrajenih sistemov. Električni sistem zajema energijo vetra, sonca, kinetično energijo hoje in občasno padavinske vode in jo hrani v baterijski enoti. Le-ta se uporablja za razsvetljavo tržnice in polnilno postajo električnih koles. Svetilke v parku imajo vgrajene kolektorje in baterijo za samostojno delovanje.
Vodni sistem zajema deževnico s celotne površine strehe in jo hrani v cisternah. Deževnica se preko filtrov očisti in teče do lijakov, pitnikov in vodnjaka. Po prvi uporabi t.i. siva voda odteče v prvo rastlinsko celico, kjer se prečisti s pronicanjem skozi plasti in rastline, ki počrpajo organske snovi. Očiščena voda se črpa v straniščne kotličke. Po splakovanju odteče v greznico, kjer se ločijo trdi deli in t.i. črna voda, ki odteče v drugo rastlinsko celico, kjer večkrat zakroži. Očiščena se zbira v zbiralniku za zalivanje parka in čiščenje talnih površin. Tako se isto vodo uporabi petkrat, hkrati pa je za odplake poskrbljeno znotraj območja.
Zasaditev je mešanica lokalnih grmovnic in drevesnih vrst od katerih je vsaj polovica sadna. Umeščanje rastlin sledi konceptu gozdnega vrta.
Zelenje in vodni element z izhlapevanjem ustvarjajo hladnejšo in prijetnejšo mikrokimo v parku. Vodnjak se lahko poljubno napolni ali škropi in je namenjen namakanju ter igri.
Objekt tržnice je zasnovan kot večnamenski prostor v katerem se lahko odvije več različnih scenarijev uporabe.
Anja VertnikOglasno sporočilo.
