Po letih opozarjanja in čakanja je Splošna bolnišnica Izola dočakala pomemben premik. Vlada je projekt novega operacijskega bloka in enote intenzivne terapije uvrstila v načrt razvojnih programov za obdobje 2026–2029. Gre za eno največjih investicij v izolsko bolnišnico doslej, vredno približno 34,5 milijona evrov z DDV.
Zadnji večji manjkajoči del bolnišnice
Direktor SB Izola Radivoj Nardin je ob obisku predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel poudaril, da je operacijski blok zadnja večja infrastrukturna točka, ki jo je treba urediti. Ob tem se je vladi zahvalil za podporo in obisk v bolnišnici, ki jo je označil za eno bolj urejenih in uspešnih v državi.
Izpostavil je, da SB Izola posluje uspešno tudi zaradi sodobnega pristopa, uporabe moderne tehnologije in predanosti zaposlenih. Bolnišnica je namreč med tistimi z kumulativnim presežkom, kar je v slovenskem zdravstvu prej izjema kot pravilo.
Kaj prinaša nova investicija?
Projekt obsega:
gradbena, obrtna in inštalacijska dela,
dobavo in montažo medicinske opreme,
celovito ureditev prostorov za operacijski blok in intenzivno terapijo.
Novi centralni operacijski blok bo umeščen na obstoječo lokacijo in bo obsegal približno 1900 kvadratnih metrov. V njem bodo:
vsaj pet klasičnih operacijskih dvoran,
dve hibridni operacijski dvorani z angiografom,
spremljajoči prostori za podporo posegom.
Nova enota intenzivne terapije bo urejena na lokaciji sedanje porodnišnice in bo velika približno 900 kvadratnih metrov. V tem delu bodo uredili tudi dnevno bolnišnico za šest pacientov.
Financiranje: večino prispeva država
Skupna ocenjena vrednost projekta znaša 34.480.952 evrov z DDV.
Od tega bo Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu zagotovil približno 25,36 milijona evrov, preostanek pa bo prispevala Splošna bolnišnica Izola.
Zaključek projekta je po načrtih predviden konec leta 2028.
Golob: zdravstvo ostaja prva prioriteta
Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku v Izoli poudaril, da je potrditev projekta najambicioznejši načrt v zgodovini bolnišnice. Izpostavil je, da bo država pomembno sofinancirala investicijo, z jasnim ciljem: zagotoviti kakovostno zdravstveno oskrbo vsem, ne glede na materialni status.
Ponovil je tudi, da je zdravstvo prva prioriteta te vlade od prvega dne in da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Ob tem je izpostavil pomen kadrovskih rešitev in omenil načrte za nov študijski program medicine na Univerzi na Primorskem, kar bi lahko dolgoročno pomembno vplivalo tudi na kadrovsko sliko na Obali.
Prevolnik Rupel: boljša oskrba za paciente
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da bo investicija neposredno prispevala k boljši oskrbi pacientov. Vesela je, da se projekt premika iz načrtov v konkretno fazo, saj bo izboljšal pogoje za delo zdravstvenega osebja in kakovost obravnave bolnikov.
Pomemben korak za Izolo in vso Obalo
Za Izolo in širšo obalno regijo pomeni nova investicija velik razvojni korak. Sodobnejši operacijski prostori in nova intenzivna enota bodo razbremenili obstoječe kapacitete, skrajšali čakalne dobe in izboljšali pogoje za zahtevnejše posege.
Kot poudarjajo v bolnišnici, je to naložba, ki ne pomeni le novih zidov in opreme, ampak predvsem večjo varnost, kakovost in dostopnost zdravstva za prebivalce Obale.
